Kitajski proizvajalci avtomobilov so v Evropi v zadnjih letih močno povečali prodajo, zdaj pa bi se lahko njihova širitev nekoliko upočasnila. Evropska unija in Kitajska sta namreč dosegli načelni dogovor, po katerem bi se izvoz kitajskih hibridnih in priključnohibridnih avtomobilov v Evropo v prihodnjih štirih letih zmanjšal za več kot polovico.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je po pogovorih s kitajskim trgovinskim ministrom Wangom Wentaom v Pekingu sporočil, da sta strani dosegli pomemben premik pri urejanju trgovinskih odnosov. Dogovor predvideva omejitev izvoza hibridnih in priključnohibridnih vozil iz Kitajske v Evropsko unijo, kar bi lahko v primerjavi z dosedanjimi napovedmi pomenilo več milijonov kitajskih avtomobilov manj na evropskih cestah.
Toda dogovor še ni dokončen. Evropska komisija ga namerava najprej predstaviti voditeljem držav članic na prihajajočem vrhu v Bruslju. Šele po njihovi potrditvi bi lahko začeli izvajati dogovorjene ukrepe. Kako natančno bodo omejitve delovale in ali bodo določene kvote za posamezne proizvajalce, za zdaj ni znano.
Kitajci so po uvedbi carin hitro spremenili strategijo
Razlog za evropsko zaskrbljenost je precej jasen. Kitajske avtomobilske znamke so na evropskem trgu vse uspešnejše, še posebej pri elektrificiranih vozilih.
Po podatkih analitične družbe Dataforce so kitajski proizvajalci v prvih osmih mesecih letošnjega leta v Evropi prodali 913.703 avtomobile, kar je približno dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani. Njihov skupni tržni delež je dosegel 9,9 odstotka.
Še izrazitejša je rast pri priključnih hibridih. Kitajske znamke so v tem segmentu dosegle 29-odstotni tržni delež, medtem ko je ta leto prej znašal 11 odstotkov. Pri običajnih hibridih se je njihov delež v istem obdobju povečal s sedmih na 15 odstotkov.
Takšen razvoj dogodkov je deloma posledica evropskih carin na električne avtomobile, izdelane na Kitajskem. Bruselj je zanje uvedel dodatne dajatve, zaradi katerih lahko skupna carinska obremenitev doseže 45,3 odstotka. Kitajski proizvajalci so zato več pozornosti namenili hibridnim in priključnohibridnim modelom, ki jih ti dodatni ukrepi ne zadevajo.
Med najuspešnejšimi kitajskimi znamkami v Evropi sta MG, ki spada pod skupino SAIC, in BYD. Predvsem slednji hitro širi svojo evropsko ponudbo, pri čemer se poleg povsem električnih modelov vse bolj opira tudi na priključne hibride.
Evropski proizvajalci zadovoljni, a ostajajo previdni
Dogovor so pozdravili v Evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev (ACEA), kjer že dlje časa opozarjajo na hitro rast kitajskega uvoza.
Generalna direktorica združenja Sigrid de Vries je ocenila, da bi lahko dogovor pripomogel k bolj nadzorovanemu razvoju kitajske prisotnosti na evropskem avtomobilskem trgu. Po njenem mnenju bi lahko nenadne spremembe in pretresi v avtomobilski industriji negativno vplivali tudi na širše evropsko gospodarstvo.
Nekoliko bolj zadržani so v nemškem združenju avtomobilske industrije VDA. Njegova predsednica Hildegard Müller je opozorila, da bo mogoče dejanske učinke oceniti šele, ko bodo znane podrobnosti dogovora.
Za evropske proizvajalce je vprašanje kitajske konkurence vse pomembnejše. Kitajske znamke namreč ne tekmujejo več zgolj s cenovno dostopnimi električnimi avtomobili, temveč svojo ponudbo širijo tudi v razrede, v katerih so tradicionalno močni evropski proizvajalci.
Dogovor ne zadeva samo avtomobilov
Pogovori v Pekingu so prinesli tudi premike na drugih področjih trgovine. Kitajska se je zavezala, da bo z znižanjem carin evropskim podjetjem olajšala dostop do svojega trga.
Ugodnejši pogoji naj bi med drugim veljali za avtomobilske dele, olivno olje in obutev. Po Šefčovičevih besedah gre za evropski izvoz v vrednosti skoraj štirih milijard evrov, pri čemer bi podjetja zaradi nižjih carin lahko prihranila najmanj 225 milijonov evrov.
Peking je pristal tudi na dodatno omilitev omejitev pri izvozu redkih zemelj. Te so ključne za številne industrijske panoge, tudi za avtomobilsko, saj se uporabljajo pri proizvodnji elektromotorjev in drugih tehnoloških komponent.
Kljub doseženemu dogovoru ostajajo trgovinski odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko napeti. Evropski trgovinski primanjkljaj s Kitajsko je lani dosegel približno 360 milijard evrov, v Bruslju pa želijo zmanjšati neravnovesje in zaščititi evropsko industrijo pred konkurenco, za katero menijo, da ima koristi od kitajskih državnih subvencij.
Kaj dogovor pomeni za evropske kupce?
Če bo dogovor potrjen in uveljavljen, bi lahko v prihodnjih letih vplival na hitrost širjenja kitajskih avtomobilskih znamk po Evropi. Vendar zmanjšanje izvoza glede na dosedanje projekcije še ne pomeni nujno, da bodo kitajski proizvajalci na evropskem trgu prodajali manj avtomobilov kot danes.
Prav tako za zdaj ni jasno, kako bodo morebitne omejitve vplivale na ponudbo posameznih modelov in njihove cene. Kitajski proizvajalci medtem že vlagajo v proizvodnjo na evropskih tleh, s čimer lahko zmanjšajo svojo odvisnost od neposrednega izvoza iz Kitajske.
Pogovori o evropskih carinah na kitajske električne avtomobile se bodo nadaljevali ločeno. Šefčovič je poudaril, da doseženi dogovor predstavlja šele prvi korak pri urejanju trgovinskih odnosov.
Predstavniki obeh strani bodo o izvajanju dogovorjenih ukrepov znova govorili januarja, naslednje srečanje trgovinske platforme pa je predvideno marca prihodnje leto.
