Evropska unija je z začetkom julija uvedla še zadnji sklop zahtev iz prenovljene uredbe o varnosti vozil. Glavna beseda v tem sklopu pa je ... nadzor.
Od 7. julija dalje mora biti vsak nov osebni avtomobil in lahki dostavnik, ki prihaja na evropski trg, serijsko opremljen s sistemom za spremljanje voznikove pozornosti.
Takšni sistemi sicer niso novost, saj jih številni proizvajalci vgrajujejo že več let, vendar so bili doslej večinoma del bogatejše opreme ali naprednih asistenčnih paketov. Po novem so postali obvezni del vseh novih homologiranih vozil.
Sistem deluje s pomočjo infrardeče kamere oziroma senzorjev v potniški kabini, ki spremljajo položaj voznikove glave in smer pogleda. Če elektronika zazna, da voznik predolgo ne spremlja dogajanja na cesti, ga opozori z vizualnim in zvočnim signalom. Pri hitrostih med 20 in 50 km/h opozorilo sledi po približno šestih sekundah nepozornosti, pri višjih hitrostih pa že po 3,5 sekunde.
Evropska komisija meni, da je prav odvračanje pogleda eden pomembnejših dejavnikov prometnih nesreč. Po njenih ocenah je z nepozornostjo povezanih med 10 in 30 odstotkov vseh prometnih nesreč, zato naj bi nova tehnologija v prihodnjih letih pomembno prispevala k večji varnosti na evropskih cestah.
Vozniki pa nad novostjo niso navdušeni enotno. Kritike se nanašajo predvsem na delovanje sistemov, saj lahko ti v določenih primerih sprožijo opozorila tudi takrat, ko voznik le za trenutek pogleda proti navigaciji, instrumentni plošči ali stranskemu ogledalu. Proizvajalci sicer poudarjajo, da se algoritmi nenehno izboljšujejo, vendar popolnoma brez napačnih zaznav za zdaj še ne delujejo.
Veliko razprav odpira tudi vprašanje zasebnosti. Evropska zakonodaja predvideva, da mora obdelava podatkov potekati znotraj vozila in da sistem ne sme služiti zbiranju ali posredovanju osebnih podatkov. Kljub temu organizacije za varstvo zasebnosti opozarjajo, da trenutno ni enotnega neodvisnega nadzora, ki bi preverjal izvajanje teh pravil pri vseh proizvajalcih.
Dodatne pomisleke je sprožila tudi informacija, da Volvo pri določenih funkcijah za obdelavo podatkov uporablja varne strežnike v oblaku. Čeprav podjetje poudarja, da gre za zaščiteno okolje, je primer ponovno odprl razpravo o tem, kako bodo avtomobilski proizvajalci v prihodnje ravnali s podatki, ki jih zbirajo sodobna vozila.
Nova pravila pa niso omejena le na spremljanje voznika. Vsa nova vozila morajo biti opremljena tudi z naprednejšim sistemom samodejnega zaviranja v sili, ki prepoznava pešce in kolesarje, izboljšano mora biti vidno polje iz vozila, strožji pa so postali tudi nekateri homologacijski preskusi, med drugim preverjanje delovanja varnostnih sistemov pri obrabljenih pnevmatikah.
Podoben razvoj je pričakovati tudi zunaj Evrope. V Združenih državah Amerike namreč pripravljajo predpise, ki bi lahko uvedli obvezne sisteme za spremljanje voznikove pozornosti že v prihodnjih letih.
