Še pred nekaj leti je veljalo, da bo leto 2035 pomenilo konec prodaje novih avtomobilov z bencinskimi in dizelskimi motorji. Zdaj postaja vse bolj očitno, da evropski načrti ne bodo ostali nespremenjeni. Največje politične skupine v Evropskem parlamentu so se namreč dogovorile o precej milejših pravilih.
Evropska avtomobilska industrija že nekaj časa opozarja, da je prehod na električno mobilnost počasnejši od pričakovanj in da bi lahko vztrajanje pri prvotnih ciljih povzročilo precejšnje težave. Kot kaže, so njena opozorila naletela na posluh tudi v Bruslju.
Tri vplivne politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka, socialisti in demokrati ter liberalci, so dosegle načelni dogovor o spremembi pravil, ki naj bi začela veljati leta 2035. Namesto popolnega zmanjšanja izpustov CO₂ pri novih avtomobilih bi proizvajalcem zadostovalo 87,5-odstotno zmanjšanje. Dodatnih 7,5 odstotka bi lahko nadomestili z uporabo jekla, proizvedenega z manjšim ogljičnim odtisom.
To pomeni, da bi proizvajalci tudi po letu 2035 lahko prodajali določene nove avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Seveda to še ne pomeni, da bodo bencinski in dizelski avtomobili ostali na trgu v enakem obsegu kot danes. Podrobnosti bodo odvisne od končne zakonodaje.
Nemčija in Francija sta že pokazali pot
Sprememba ni povsem nepričakovana. Nemčija in Francija sta namreč že pred dnevi dosegli svoj kompromis, po katerem bi morali proizvajalci izpuste zmanjšati za 90 odstotkov. Parlamentarni predlog gre nekoliko drugačno pot, a je sporočilo podobno: popolna odprava izpustov pri novih avtomobilih do leta 2035 ni več edina možnost, o kateri razmišljajo evropski odločevalci.
Predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber je dogovor pozdravil in ocenil, da gre za pomembno zmago evropske avtomobilske industrije. Prepričan je, da bi omilitev pravil pomagala ohraniti številna delovna mesta.
Za spremembe so se v preteklih mesecih zavzemali tudi veliki proizvajalci, med njimi BMW, Volkswagen in Stellantis. Njihov argument je predvsem gospodarski. Električni avtomobili so za številne kupce še vedno predragi, evropski proizvajalci pa se hkrati spopadajo z vse močnejšo kitajsko konkurenco.
Vendar dogovor ne pomeni, da bo elektrifikacija izgubila pomen. Evropski proizvajalci bodo morali izpuste še vedno močno zmanjšati, električni avtomobili pa bodo ostali ključni del njihove ponudbe. Predlog predvideva tudi spremembe pri tako imenovanih superkreditih, s katerimi bi proizvajalcem olajšali doseganje emisijskih ciljev. Nekoliko milejša pravila se obetajo tudi za lahka gospodarska vozila.
Je to rešitev ali le odlaganje težav?
Vsi nad novo smerjo evropske politike niso navdušeni. Nasprotniki omilitve opozarjajo, da bi lahko proizvajalci zaradi nje upočasnili vlaganja v električne avtomobile, medtem ko kitajske znamke na tem področju hitro napredujejo.
Na drugi strani zagovorniki sprememb menijo, da evropska avtomobilska industrija potrebuje več časa za prilagoditev in da bi prehiter prehod lahko ogrozil proizvodnjo ter zaposlovanje.
Za zdaj sicer še nič ni dokončno odločeno. Evropski parlament naj bi o svojem stališču glasoval konec novembra, nato pa bo treba doseči še dogovor z državami članicami.
Vseeno je politična smer precej drugačna kot pred nekaj leti. Takrat se je zdelo, da bo po letu 2035 izbira novega avtomobila praktično omejena na električni pogon. Zdaj se odpira možnost, da bodo kupci tudi po tem datumu lahko izbirali med različnimi vrstami pogona.
