Najprej tri potniške ladje z električnim in rezervnim dizelskim pogonom, nato še trajekti
Hrvaški nacionalni ladjar pripravlja največjo posodobitev flote v zadnjih desetletjih. Na Jadranu naj bi se pojavile prve električne potniške ladje, sledili pa jim bodo sodobnejši trajekti z alternativnimi pogoni.
Jadrolinija, največji hrvaški ladjar, ki vsako leto prepelje več kot 12 milijonov potnikov in približno 3,5 milijona vozil, načrtuje obsežno obnovo flote. Pomemben del novih naložb bodo plovila z električnim pogonom, čeprav še ne bodo v celoti nadomestila ladjevja z dizelskimi motorji.
Po prvotnih napovedih vodstva naj bi prve tri električne potniške ladje začele obratovati konec leta 2027 oziroma v začetku leta 2028. Vendar najnovejše informacije kažejo, da je projekt še v fazi zagotavljanja financiranja, zato začetek rednega prometa leta 2028 še ni zagotovljen.
Elektrifikacija se bo najprej osredotočila na krajše povezave med otoki in celino. Tam so razdalje razmeroma majhne, vozni redi predvidljivi, ladje pa se lahko med posameznimi plovbami vračajo v ista pristanišča. Jadrolinija v trajnostnem poročilu predvideva tri električne ladje od leta 2028 naprej. Zanimivo je, da načrti dopuščajo tudi rezervni dizelski pogon, namenjen izrednim razmeram, vzdrževanju ali premestitvam plovil na druge linije.
Med najbolj konkretnimi projekti je Nova Postira, potniška ladja, namenjena dubrovniškemu območju in povezovanju Elafitskih otokov. Novogradnja bo sprva uporabljala dizelsko-električni pogon, vendar bo že konstrukcijsko pripravljena za poznejšo vgradnjo baterij. To pomeni, da bodo elektromotorji poganjali ladijske vijake, električno energijo pa bodo na začetku zagotavljali dizelski generatorji.
Tehnične zahteve predvidevajo največjo dolžino 50 metrov, širino 9,9 metra in zmogljivost najmanj 330 potnikov, od katerih jih bo vsaj 150 imelo prostor v zaprtih salonih. Ladja bo namenjena povezavi Dubrovnik–Koločep–Lopud–Šipan. Po septembrskih informacijah je projekt v fazi pogajanj z ladjedelnicami. Predvidena vrednost gradnje je približno 12 milijonov evrov brez davka.
Pri trajektih, ki poleg potnikov prevažajo še avtomobile, avtobuse in tovornjake, je prehod na baterijski pogon zahtevnejši. Večja masa, daljše razdalje in potreba po stalnem obratovanju zahtevajo večje zaloge energije. Jadrolinija zato pripravlja različne pogonske rešitve. Med njimi so električni in hibridni sistemi, biodizel ter zeleni metanol.
Pri projektu treh novih trajektov dolžine do 100 metrov je Jadrolinija spremenila tehnične zahteve: namesto zgolj konstrukcijske priprave za poznejšo vgradnjo baterij naj bi plovila že vključevala električno komponento glavnega pogona. To še ne pomeni, da bodo trajekti od prvega dne pluli izključno na baterije.
Največja ovira elektrifikacije je nerazvita polnilna infrastruktura v pristaniščih, ki za polnjenje ladje zahteva zmogljive električne priključke, ustrezno omrežje in pogosto tudi hranilnike električne energije na kopnem. Na manjših jadranskih otokih bo takšna infrastruktura lahko precejšen finančni in tehnični izziv. Poleg tega je treba zagotoviti zanesljivo delovanje v poletni turistični sezoni, ko so plovila najbolj obremenjena in so postanki v pristaniščih kratki.
Jadrolinija je za obnovo flote predstavila program do desetih novih plovil. Prvotno napovedano financiranje je obsegalo približno 280 milijonov evrov posojila, pri pripravi naložbenega programa pa sodeluje Mednarodna finančna korporacija (IFC), članica skupine Svetovne banke.
