Ameriški gigant se pripravlja na izdatna vlaganja v številne evropske države..
Pomanjkanje polprevodnikov, ki je po krizi, povzročeni zaradi virusa Covid in posledičnemu zapiranju tovarn sledila v Evropi, v bližnji prihodnosti še ni videti konca. A to ne pomeni, da je ni. Pomanjkanje polprevodnikov in dvig cen, ki mu je sledil je namreč hkrati tudi priložnost za nova vlaganja, med tistimi, ki so napovedali izdatno vlaganje v Evropo na tem področju pa je ameriški tehnološki gigant Intel.
Po poročanju tiskovne agencije Reuters je namreč ameriško podjetje napovedalo, da bo za potrebe razvoja in proizvodnje polprevodnikov na Stari celini namenilo kar 88 milijard dolarjev ali okrog 80 milijard evrov kapitala. Sredstva naj bi po besedah generalnega direktorja podjetja, Pata Gelsingerja, zadostovala za vlaganja v prihodnjih desetih letih.
A velik delež sredstev, kar 33 milijard dolarjev bodo pri Intelu porabili že na začetku, dobro polovico tega v Nemčiji. Tam (kjer domuje največji del avtomobilske industrije) bodo namreč postavili dve novi tovarni, obe pa bosta stali v Magdeburgu. Delo bosta zagotovili skupno kar 7.000 delavcem, še več deset tisoč dodatnih delovnih mest pa bosta prinesli zunanjim izvajalcem.
Nemčija pa ne bo edina država, kamor bo vlagal Intel. V Franciji bo tako nastal nov razvojni center, v Italiji pa bo nastal center za sestavljanje komponent, ki naj bi z obratovanjem pričel po letu 2025. Hkrati naj bi razširili obstoječo proizvodnjo na Irskem, za kar bodo namenili dodatnih 12 milijard evrov, razvoj pa bo ob tem potekal tudi v Španiji in na Poljskem.
Intel bo sicer moral za vsako izmed napovedanih investicij dobiti še soglasje Evropske komisije, kar pa je najverjetneje le formalnost. Evropska komisija je namreč pred kratkim in v luči aktualnih razmer pripravila načrt za spodbujanje tovrstnih projektov, katerega del je tudi 17 milijard dolarjev težak sklad za subvencioniranje tovrstnih investicij. Hkrati naj bi za sofinanciranje poskrbele tudi zgoraj navedene države.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja