Na števcu je bilo komaj 19.000 kilometrov, toda tisto, kar se je skoraj neprekinjeno dogajalo pod motornim pokrovom, je avtomobil postaralo precej bolj, kot je razkrivala številka pred voznikom.
Na prvi pogled se ni zdelo, da bi moralo biti z avtomobilom kaj posebej narobe. Kia je imela prevoženih le okoli 19.000 kilometrov, kar je za sodoben avtomobil razmeroma malo. Toda njen motor je bil kljub temu tako močno obrabljen, da ga je bilo treba zamenjati.
Za okvaro pri tem ni mogoče kriviti proizvajalca. Avtomobil je uporabljalo varnostno podjetje, zaradi narave njegove uporabe pa je motor praktično vse leto deloval v prostem teku. Prižgan je bil 24 ur na dan, sedem dni na teden, ugasnili so ga le redko.
Kaj takšno početje naredi motorju, je na YouTubovem kanalu Wrenching With Kenny pojasnil mehanik, ki je predstavil posledice nenavadno dolgega delovanja v prostem teku.
Ključna težava je po njegovih besedah temperatura. Motor med delovanjem v prostem teku ne dosega enakih pogojev kot med vožnjo oziroma delovanjem pod obremenitvijo. Zaradi prenizke delovne temperature batni obročki ne tesnijo tako učinkovito, kot bi morali.
S tem se začne proces, ki lahko motorju na dolgi rok povzroči veliko škodo. Vlaga in neizgorelo gorivo lahko mimo batnih obročkov prodirata v motorno olje. Ko se gorivo začne mešati z oljem, vpliva na dodatke, katerih naloga je ohranjanje ustreznih lastnosti maziva. Olje tako postopoma izgublja svojo sposobnost učinkovitega mazanja in zaščite notranjih delov motorja.
Po letu takšnega delovanja je bilo stanje vse prej kot nedolžno. Olje je bilo videti kot gosto blato, notranjost motorja pa je razkrivala posledice izjemno dolgega obratovanja v razmerah, za katere avtomobilski motor preprosto ni namenjen.
Mehanik je ob tem navedel zanimivo primerjavo: ena ura delovanja motorja v prostem teku naj bi z vidika obrabe približno ustrezala 48 kilometrom vožnje.
Če to številko prenesemo na avtomobil, ki je v prostem teku deloval skoraj neprekinjeno 365 dni, postane njegova navidezno nenavadna okvara precej bolj razumljiva. Po navedeni primerjavi je bil motor izpostavljen obrabi, primerljivi s približno 350.000 prevoženimi kilometri, čeprav je števec v avtomobilu kazal le okoli 19.000 kilometrov.
Primer zato nazorno kaže, zakaj samo število prevoženih kilometrov ne pove vedno celotne zgodbe o stanju avtomobila. Motor se namreč obrablja tudi takrat, ko vozilo stoji na mestu. In če v takšnem režimu deluje skoraj brez premora vse leto, je lahko razlika med številko na števcu in dejanskim stanjem pod motornim pokrovom ogromna.
V tem primeru je bila škoda tako velika, da običajen servis ni več zadostoval. Motor, ki je na papirju za seboj pustil komaj 19.000 kilometrov, je bilo treba zamenjati.
