Do premikov po zaslugi mladinske iniciative že prihaja, pripravljene so tudi različne analize in potencialne trase, še vedno pa se zatika na lokalnem področju.
Avtocestni križ je v Sloveniji končan že nekaj let in zdi se, da na področju avtocest razen obnovitvenih del in odprtja predora skozi Karavanke ni potrebnih večjih vlaganj. A resnica je daleč od tega. Že več kot 40 let se namreč brez večjega uspeha za tretjo razvojno os in s tem za večjo povezanost z državo borijo prebivalci Koroške.
Da bi se zadeva vendarle premaknila z mrtve točke, je bil na Ravnah na Koroškem v sodelovanju Ministrstva za infrastrukturo, mariborske Fakultete za gradbeništvo, občine Ravne na Koroškem in Društva za ceste severovzhodne Slovenije organiziran že šesti posvet o razvoju tretje razvojne osi, ki bi povezoval Koroško na čelu z Ravnami in na drugi strani Belo krajino ter prestolnico Metliko povezal z osrednjim avtocestnim križem.
Tokratni posvet je sicer v veliki meri nastal tudi na pobudo Mladinske iniciative za tretjo razvojno os, ki je že leta 2016 predstavila devet vidikov pomembnosti omenjene ceste. Prav mladi so namreč tisti, ki se v zadnjih letih zaradi odrezanosti Koroške od preostalih delov Slovenijo množično selijo od doma. Njihovo število se je namreč v zadnjih 25 letih v regiji zmanjšalo za slabih 37 odstotkov.
Težave že na lokalnem področju
Drugi razlog, zakaj je omenjena os pomembna, je povečana varnost na cestah. Po podatkih policijske uprave Celje je na regionalni cesti Arja vas–Dravograd kar 71 odstotkov več prometnih nesreč kot na avtocesti A1 med Trojanami in Tepanjem. Ob tem je treba poudariti, da omenjeno cesto na dnevni ravni uporablja slabih 20 odstotkov 5.179 delovno aktivnih posameznikov, ki na vsak dan hodijo na delo v druge dele države. Temu je treba prišteti še številne tovornjake, ki vozijo po omenjeni cesti in tako še zmanjšujejo varnost.
Kako uspešen je bil posvet, bomo videli v prihodnjih dneh in tednih, uspeh pa je v največji meri odvisen od odziva vlade. Se je pa že zdaj pojavil problem, saj so se kar tri občine – Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki – odločile, da bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Šentrupert–Velenje. Ne glede na uspeh današnjega srečanja organizatorji tako pričakujejo, da bo za nadaljnje premike potreben vsaj še sedmi posvet, hkrati pa upajo, da bo kmalu prišlo do konkretnih premikov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja