Še pred nekaj leti se je zdelo, da je usoda bencinskih in dizelskih avtomobilov v Evropi zapečatena. Zdaj se načrti vse bolj spreminjajo. Nemčija in Francija sta dosegli dogovor, ki bi lahko proizvajalcem omogočil nadaljnjo prodajo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem tudi po letu 2035. A zadnjo besedo bo imel Bruselj.
Evropska avtomobilska industrija je v precej drugačnem položaju kot takrat, ko so politiki začrtali njeno električno prihodnost. Prodaja električnih avtomobilov ne raste tako hitro, kot so številni pričakovali, kitajski proizvajalci pridobivajo tržni delež, evropske tovarne pa se soočajo z odpuščanji in zmanjševanjem proizvodnje. Ob tem postaja vse glasnejše vprašanje, ali si lahko Evropa privošči vztrajanje pri prvotno zastavljenih ciljih.
Nemčija in Francija očitno menita, da so potrebne spremembe. Državi sta 16. oktobra dosegli politični dogovor, s katerim želita omiliti evropske zahteve glede izpustov CO₂ za nove avtomobile po letu 2035.
Deset odstotkov, ki lahko spremeni marsikaj
Bistvo dogovora je precej preprosto. Namesto popolnega zmanjšanja izpustov CO₂ pri novih avtomobilih do leta 2035 bi proizvajalcem zadostovalo 90-odstotno zmanjšanje glede na izhodiščno leto 2021.
Na prvi pogled razlika ni velika, toda za avtomobilsko industrijo je lahko odločilna. Odprla bi namreč prostor tudi za avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem, če bi proizvajalci na ravni celotne prodaje dosegali predpisane emisijske cilje.
Evropska komisija je sicer že konec lanskega leta predlagala podobno omilitev, vendar z dodatnim pogojem. Proizvajalci bi morali preostalih deset odstotkov izpustov nadomestiti z uporabo obnovljivih goriv in jekla, pri proizvodnji katerega nastane manj ogljikovega dioksida.
Berlin in Pariz želita zdaj odpraviti tudi to obveznost. Proizvajalci bi tako dobili precej več manevrskega prostora, ne da bi morali razliko nadomeščati z dodatnimi ukrepi.
To seveda še ne pomeni, da se bodo leta 2035 v prodajne salone preprosto vrnili vsi današnji bencinski in dizelski modeli. Omejitve bi ostale zelo stroge, električni avtomobili pa bi morali predstavljati veliko večino prodaje. Kljub temu bi bil to precejšen odmik od prvotnega evropskega načrta.
Avtomobilski velikani si lahko nekoliko oddahnejo
Pri Volkswagnu so dogovor sprejeli z odobravanjem. Menijo, da bi jasnejša in bolj prilagodljiva pravila pomagala obnoviti zaupanje v evropsko avtomobilsko industrijo. Zadovoljni so tudi pri Stellantisu, kjer že dlje časa opozarjajo, da proizvajalci potrebujejo več svobode pri odločanju o prihodnjih pogonih.
Razlogov za takšno stališče ne manjka. Evropski proizvajalci so v elektrifikacijo vložili milijarde evrov, vendar se trg ne razvija povsem po njihovih pričakovanjih. Hkrati jim predvsem kitajski tekmeci, kot sta BYD in SAIC s svojo znamko MG, vse bolj otežujejo poslovanje.
Toda vsi dogovora ne pozdravljajo. Okoljevarstvena organizacija Transport & Environment opozarja, da bi lahko Evropa z omilitvijo pravil dosegla ravno nasprotno od želenega. Po njihovem prepričanju bi počasnejši prehod na električne avtomobile kitajskim proizvajalcem omogočil še večjo prednost.
V ozadju je torej tudi vprašanje, ali bo Evropa svojo avtomobilsko industrijo zaščitila s počasnejšo elektrifikacijo ali pa jo bo s tem dolgoročno še bolj oslabila.
Dogovorili so se tudi o avtomobilih iz Velike Britanije
Francija in Nemčija sta se lotili še enega vprašanja, ki že nekaj časa povzroča nesoglasja. Kateri avtomobili naj bi sploh veljali za evropske in bili zato upravičeni do spodbud v okviru pobude »Made in Europe«?
Francija zagovarja strožja pravila, s katerimi bi prednost dobili avtomobili, izdelani v Evropi. Nemčija je pri tem nekoliko bolj odprta do gospodarskih partnerjev zunaj Evropske unije.
Kompromis bi lahko koristil predvsem Veliki Britaniji. Čeprav je ta zapustila EU, je njena avtomobilska industrija še vedno tesno povezana z evropsko. Na Otoku imajo proizvodne obrate Nissan, Toyota, Stellantis, Mini in Jaguar Land Rover.
Po predlaganih pravilih bi lahko bili tudi avtomobili iz britanskih tovarn upravičeni do evropskih spodbud. Vendar bi morala britanska vlada v zameno sprejeti določena evropska pravila glede tujih naložb in trgovinske zaščite. To bi lahko pomenilo tudi strožji odnos do avtomobilov kitajske proizvodnje.
Pri Renaultu vključitev Velike Britanije podpirajo, saj jo še vedno vidijo kot sestavni del evropske avtomobilske industrije. Toyota pa bi šla še dlje in podobno obravnavo omogočila tudi drugim pomembnim partnerjem, predvsem Turčiji in Japonski.
Leto 2035 še zdaleč ni dokončno rešeno
Čeprav sta Nemčija in Francija dosegli skupno stališče, to še ne pomeni, da so nova pravila že sprejeta. Predlog bo moral skozi evropski zakonodajni postopek, kjer bodo imele besedo tudi druge države članice in Evropski parlament.
Pogajanja naj bi se po trenutnih načrtih zaključila do konca leta.
Za proizvajalce je dogovor kljub temu pomemben signal. Še nedavno so morali svoje razvojne načrte prilagajati prihodnosti, v kateri za nove avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji praktično ne bi bilo več prostora. Zdaj se kaže možnost, da bodo ti motorji vsaj v omejenem obsegu ostali del ponudbe.
Vprašanje torej ni več samo, ali bo Evropa leta 2035 dovolila prodajo novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, temveč predvsem, pod kakšnimi pogoji.
