Vidljivost v temi ključnega pomena za večjo varnost pešcev

1. 10. 2019 | Jure Šujica
Deli

Ob današnjem začetku preventivne akcije za večjo varnost pešcev na AVP opozorili na problem njihove premajhne opaznosti ob slabi svetlobi.

Pešci so v prometu, tako doma kot v tujini, jasno največja skupina udeležencev. Kljub temu je število žrtev med njimi manjše kot recimo med vozniki osebnih vozil in primerljivo s številom žrtev med motociklisti, katerih pa je seveda bistveno manj. Tako se celo zdi, da je v tej skupini relativno malo žrtev. A eno je statistika, drugo je praksa in ne glede na to, da je glede na njihovo število med pešci malo žrtev, so le-ti najbolj izpostavljena skupina udeležencev v prometu, zaradi česar jim moramo nameniti še nekaj več pozornosti, še posebno v jesenskih in zimskih mesecih.

Prav danes so tako na Agenciji za varnost prometa v sodelovanju s Policijo pričeli z novo preventivno akcijo za večjo varnost pešcev. Kot rečeno je zanje statistično gledano najbolj nevarno prav bližajoče obdobje, ko so dnevi krajši, mrak pa še dodatno slabša njihovo opaznost na cesti. Hkrati, kot poudarjajo na AVP, sodeč po raziskavi iz leta 2017 kar 93 odstotkov pešcev ne uporablja kresničk ali drugih odsevnih teles. Še več, tovrstnih pripomočkov ni imel nihče izmed pešcev ali pešk, ki so od leta 2014 naprej na naših cestah izgubili življenje.

Zaenkrat je v letošnjem letu na naših cestah življenje izgubilo 11 pešcev, šest od tega v naseljih. Zanimivo je ob tem dejstvo, da so tri izmed žrtev življenje izgubile med pravilnim prečkanjem cestišča na prehodu za pešce. Ti rezultati so sicer primerljivi s tistimi iz preteklih let. Je pa zanimiv podatek, da so bili v sedmih od 11 primerov krivci za nesrečo prav pešci, pri čemer jih je bilo pet izmed njih pod vplivom alkohola oziroma drog; povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala kar 1,62 grama na kilogram izdihanega zraka. Težavo naj bi sicer predstavljala tudi uporaba mobilnega telefona, ki naj bi pozornost pešcev zmanjšala za vse do 60 odstotkov.

Poleti izboljšanje na področju varnosti

Omenjena akcija – v sklopu katere bodo sicer v četrtek, tretjega oktobra razdelili tudi 16.000 odsevnih teles – je tako tudi po mnenju doc. dr. Petra Liparja, predstojnika Prometno tehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani brez dvoma eden izmed boljših ukrepov za večjo varnost pešcev, a je potrebnega še več. »Pešcem je potrebno nuditi varno in udobno infrastrukturo. Tukaj mislim predvsem na primerne površine za pešce z ustreznimi dimenzijami, ki so ustrezno oblikovane – tako, da so pešcu prijazne. Poseben poudarek je potrebno nameniti prehodom za pešce, saj je prečkanje prometne ceste eden najbolj nevarnih manevrov, ki ga mora pešec opraviti. Prehodi morajo biti zaznavni za voznike motornih vozil, kar pomeni, da morajo biti znotraj preglednih območij, morajo biti primerno označeni, tako za pešce kot za voznike motornih vozil.«

Se je pa na sami tiskovni konferenci V. d. direktorice Agencije za varnost prometa, Vesna Marinko, mag. upr. ved dotaknila tudi prometne varnosti na splošno. Če smo namreč še na začetku poletja oziroma konec junija poročali o kar 40 odstotkov večjem številu smrtnih žrtev v primerjavi z lanskim letom (40 umrlih lani, 56 umrlih letos), pa se je trend do konca septembra že obrnil, saj so naše ceste terjale 75 življenj ali eno manj kot v enakem obdobju lanskega leta.