Številni vozil, ki so bila poplavljena in jih zavarovalnice pošljejo na popravilo, ni mogoče popraviti tako, da bi bila lahko varno vključena promet. Vozila, ki so ocenjena kot "totalka", pa pristanejo na dražbah in bodo nekoč znova pristala na cestah, opozarjajo v sekciji pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS.
V pooblaščenih avtoservisnih delavnicah se soočajo s primeri cenitev škode na vozilih, ki so bila poplavljena v letošnjih katastrofalnih poplavah. Obravnavajo številna vozila, pri katerih je voda vdrla tudi v potniško kabino in je bil z vodo zalit večji del motornega dela vozila.
"Pri tem strokovnjaki avtoservisne stroke opozarjajo, da po pravilih stroke številnih vozil ni mogoče popraviti na način, da bi lahko bila varno vključena v nadaljnji promet. Povzročene škode največkrat ni mogoče odpraviti," so sporočili iz Podjetniško trgovske zbornice, v okviru katere deluje sekcija, pri GZS.
Opozarjajo, da nimajo vpliva na oceno škode na vozilu, zato so nadzorne institucije opozorili na posledice odrejanja popravil vozil, ki jih z vidika zanesljivosti in varnosti ni primerno popravljati.
V sekciji izpostavljajo tudi primere, ko zavarovalnica pri oceni škode izračuna ekonomsko polno škodo (t. i. totalko), pri čemer imetniku poškodovanega vozila odmeri neki znesek odškodnine in takšno vozilo proda na javni dražbi.
"Avtoservisna stroka opozarja, da bodo vozila z javnih dražb nekega dne ponovno pristala na cestah, potem ko bodo številna popravljena v 'garažnih delavnicah'," so navedli.
Vsem, ki so imeli poplavljena vozila, priporočajo, da pri uveljavljanju škode na vozilih sledijo pojasnilom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Odločitev zavarovalnice glede višine in načina odprave škode naj pozorno pregledajo in naj, če menijo, da ni primerna, uporabijo možnost pritožbe po postopku, ki ga predvideva zakon o zavarovalništvu. Če menijo, da pri reševanju zahtevka prihaja do zavajanja ali nepoštene poslovne prakse, naj se po pomoč obrnejo na tržni inšpektorat, svetujejo.
V sekciji poudarjajo, da številna vozila, ki so bila poplavljena, zaradi varnosti nikdar več ne bi smela biti vključena v promet. "Voda, ki je vdrla v vozilo, vpliva na celotno vozilo in povzroča različne okvare tudi po tistem, ko bi bilo vozilo v celoti osušeno in popravljeno. Še večjo škodo povzroči poplavna voda, saj poleg blata v vozilo prinese tudi drugo umazanijo in fekalne odplake. Pri vozilih, ki so prišla v stik z vodo nad nivojem sedeža, je tudi po izvedbi popravila zelo vprašljiva zanesljivost pirotehničnih varnostnih pasov in zračnih blazin, pri katerih lahko pride tudi do nenačrtovanih proženj," so zapisali.
Dodajajo, da je možno tudi nenadzorovano obnašanje elektronike oz. občutljive senzorike (npr. električne ročne zavore, avtomatike za nadzor smeri vozila, avtomatike za samodejna zaviranja v sili). "Nesporno je, da se vlaga razširi na vso napeljavo v primeru vdora vode v vozilo in povzroči škodo na komponentah, ki so v vozilo vgrajene (motorju, zaganjalniku, zavorah, katalizatorju, električnem sistemu," opozarjajo.
Preberite še: Od 0 do 100 km/h na štirih kolesih v manj kot sekundi. To je nov svetovni rekord! (VIDEO)
BONUS VIDEO: Kateri so najboljši avtomobilski dogodki v Sloveniji in katerim se je potrebno izogniti?
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol