17. oktober 1973 velja za začetek doslej največje naftne krize, gorivo se je močno podražilo, pred bencinskimi črpalkami so nastajale dolge kolone.
Povod za krizo je bila vojna med Izraelom ter Egiptom in Sirijo, ki se je začela 6. oktobra 1973. Arabske države izvoznice nafte so se odločile uporabiti nafto kot sredstvo političnega pritiska na države, ki so podpirale Izrael. 17. oktobra so arabske članice organizacije OPEC sprejele odločitev o zmanjšanju proizvodnje nafte, pozneje pa so sledile še omejitve izvoza oziroma embargo proti nekaterim državam.
Svetovni naftni trg je doživel hud pretres. Cena surove nafte se je v nekaj mesecih početverila, kar je povzročilo podražitve goriv, inflacijo in gospodarsko recesijo. Evropske države so se odzvale z ukrepi, ki bi si jih današnji vozniki težko predstavljali. Na Nizozemskem, v Zahodni Nemčiji in nekaterih drugih državah so uvedli omejitve nedeljske vožnje, zmanjšali dovoljene hitrosti in pozivali prebivalstvo k varčevanju z gorivom.
Avtoceste, ki so bile še nekaj tednov prej polne avtomobilov, so ob določenih nedeljah samevale. Na njih so se pojavili kolesarji, pešci in celo otroci na rolerjih. Ponekod so omejili prodajo goriva, bencinske črpalke pa so imele skrajšan delovni čas. Naftna kriza je tako prvič po drugi svetovni vojni resno omajala prepričanje, da je osebni avtomobil skoraj neomejen simbol svobode gibanja.
Naftna kriza je močno vplivala na razvoj avtomobilov. Kupci so začeli več pozornosti namenjati porabi goriva, proizvajalci pa so pospešili razvoj manjših in lažjih modelov z varčnejšimi motorji. Evropska industrija je imela pri tem določeno prednost pred ameriško, saj so bili majhni avtomobili na stari celini že uveljavljeni. Fiat 127, predstavljen leta 1971, in Renault 5 iz leta 1972 sta se izkazala kot avtomobila, primerna za novo obdobje varčevanja.
Leta 1974 je prišel še Volkswagen Golf prve generacije, ki je postal eden najpomembnejših evropskih avtomobilov naslednjih desetletij. Njegov razvoj se je sicer začel precej pred naftno krizo, vendar je Golf na trg prišel ravno v času, ko so kupci vse bolj cenili racionalno zasnovo, zmerno porabo in uporabnost. Kriza je vplivala tudi na razvoj dizelskih motorjev v osebnih avtomobilih. Volkswagen je leta 1976 predstavil dizelskega Golfa, ki je z majhno porabo pomagal uveljaviti dizelski pogon tudi zunaj tradicionalnega razreda velikih limuzin.
Prva naftna kriza ni spremenila samo avtomobilov, temveč tudi odnos držav do energetske varnosti. Leta 1974 je bila ustanovljena Mednarodna agencija za energijo (IEA), katere naloga je bila med drugim izboljšati pripravljenost držav na motnje pri oskrbi z nafto. Danes se avtomobilska industrija ponovno sooča z vprašanji energetske odvisnosti, le da so okoliščine drugačne. Elektrifikacija, razvoj baterij, alternativna goriva in učinkovitejši motorji so del širšega prizadevanja za zmanjšanje porabe fosilnih goriv. Prav naftna kriza iz leta 1973 je pokazala, kako hitro lahko politični dogodki na drugem koncu sveta spremenijo vsakodnevne navade milijonov voznikov. In čeprav so današnji avtomobili bistveno varčnejši, ostaja sporočilo izpred 53 let aktualno, kajti mobilnost je v veliki meri odvisna od zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energijo.
