Umik Daihatsuja je bil posledica preskromne evropske prodaje, previsokih stroškov prilagajanja in (pre)močnega jena.
Japonska znamka je evropskim kupcem ponujala majhne in praktične avtomobile, vendar se je kljub temu začela poslavljati s stare celine. Daihatsu se je iz Evrope umaknil postopoma, a odločitev je bila jasna in prodaja novih avtomobilov na evropskih trgih so ustavili konec janujarja 2013. Daihtasu je umik napovedal že januarja 2011 in takrat je pojasnil, da zaradi močnega jena ter naraščajočih stroškov razvoja in uvoza svojih avtomobilov ne more več ponujati po dovolj konkurenčnih cenah.
Upad prodaje in naraščajoči stroški
Za znamko, ki je slovela predvsem po majhnih avtomobilih, je bil to posebej težak položaj. Ponudba je bila osredotočena na cenovno občutljive kupce in nišne modele, sprva so bili to Charade, Applause in Feroza, ki so bili priljubljeni tudi pri slvenskih kupcih nato pa še Cuore, Sirion, in Terios. Nekaj je bilo tudi zelo redkih modelov, na primer škatlasta Materia in dvosedežni kabriolet Copen.
Daihatsu je v Evropi prodajal vse manj vozil. Po podatkih, objavljenih ob napovedi umika, je leta 2007 v Evropi prodal približno 58.600 avtomobilov, leta 2010 pa le še okoli 19.300. Ob manjšem obsegu prodaje so bili stroški razvoja in prilagoditev vsakega modela vse težje povračljivi.
Pomemben dejavnik je bil tudi močan japonski jen v primerjavi z evrom in britanskim funtom. Ker so bili avtomobili izdelani na Japonskem, je njihova cena ob izvozu rasla, dobiček pa se je ob pretvorbi prihodkov v jene zmanjševal. Znamka bi morala podražiti modele, s tem pa bi izgubila del svoje glavne prednosti: dostopno ceno.
Priljubljeni tudi v Sloveniji
Daihatsu je imel v Sloveniji svojega zastopnika, mariborsko podjetje DKS, ki je avtomobile prodajalo ob svojem programu motociklov Kawasaki. Ko je proizvajalec sprejel odločitev o umiku iz Evrope, slovenski zastopnik ni mogel več zagotavljati nove ponudbe vozil.
Umik prodaje ni pomenil, da so morali lastniki čez noč opustiti svoja vozila. Daihatsu je napovedal nadaljevanje poprodajnih storitev in dobave rezervnih delov tudi po koncu prodaje novih avtomobilov. Avtomobili so tako ostali na cestah in v rokah lastnikov, vendar je nova modelna ponudba izginila iz prodajnih salonov.
Daihatsu je še naprej deloval na drugih trgih, predvsem na Japonskem in v jugovzhodni Aziji, kjer so majhni avtomobili bolje ustrezali lokalnim potrebam in kjer je imel proizvajalec drugačno proizvodno ter prodajno zaledje. Evropski umik je bil zato predvsem poslovna odločitev: znamka ni več videla možnosti, da bi z uvoženimi avtomobili ob majhni prodaji dosegala konkurenčne cene in pokrivala stroške.
