Zmogljivosti kljub temu ostajajo praktično nespremenjene v primerjavi s kupejem.
November in nekaj mesecev ki mu bodo sledili v Evropi niso ravno najbolj prijazni kabrioletom, ki tako večino tega časa preživijo v garažah. Pri Ferrariju, ki je doma v precej bolj Sredozemskem okolju, hkrati pa velik del svojih avtomobilov proda v vroče dežele Arabskega polotoka, pa si s tem ne belijo glav. Nasprotno, odločili so se, da predstavijo novega v vrsti svojih kabrioletov in to ne kateregakoli, pač pa kar brezstrešno različico njihovega najmočnejšega serijskega avtomobila, SF-90.
Vseeno pa bo ta kabriolet nekoliko bolj vsakodnevno uporaben, tudi v hladnejših dneh. Pri snovanju SF-90 Spider so se namreč inženirji odločili in mu, tako kot vsem kabrioletom v ponudbi – in v nasprotju z večino sodobnih tovrstnih vozil – namenili trdo streho. S tem so pravzaprav ustvarili prvega priključnega hibrida s trdo pomično streho na svetu in po BMW i8 hkrati šele drugega kabrioleta s priključno-hibridnim pogonskim sklopom.
Ferrari se je sicer za takšno rešitev pomične strehe prvič odločil pri modelu 458 leta 2011 in ugotovil, da predstavlja najboljšo možnost za njihove avtomobile. Ponuja namreč najboljšo zvočno izolacijo in zaščito pred vplivi iz okolja, hkrati pa se ne deformira pri visokih hitrostih. In čeprav se morda sliši skoraj neverjetno, so Ferrarijevi inženirji ugotovili, da zaradi kompaktne zasnove zložena zasede manj prostora v vozilu, kot klasični sistemi – zgolj 100 litrov v primerjavi s 150-200 litri, kolikor zasedejo slednji.
Uporaba trde strehe hkrati pomeni, da je aerodinamika pri zaprti strehi v primerjavi z SF-90 Stradale ostala skoraj povsem enaka, kar je bil tudi cilj inženirjev vse od začetka. Tako recimo z aerodinamičnim paketom Assetto Fiorano (ki mimogrede pomaga težo vozila znižati za 21 kilogramov) avtomobil oziroma nameščena krilca pri hitrosti 250 kilometrov na uro ustvarijo kar 390 kilogramov potiska k tlom.
Sicer pa z vidika pogonske tehnike izvedba Spider ostaja enaka kupeju (različici Stradale), kar pomeni, da za pogon skrbi nespremenjen štirilitrski turbo osemvaljnik z dry-sump zasnovo mazanja motorja – to pomeni, da se motorno olje zbira v koritu pod motorjem, nato pa potuje v namenski rezervoar. Tam se iz olja izločijo plini, ki so zašli v olje in potujejo neposredno v izgorevalne komore, olje pa nato potuje nazaj v motor – ki ob pomoči 162-kilovatnega elektromotorja vozniku ponuja 1.000 'konjev' ali 735 kilovatov sistemske moči.
V praksi novi Ferrari po podatkih iz tovarne doseže najvišjo hitrost 340 kilometrov na uro, hkrati pa do prve stotnice pride v vsega 2,5 sekundah. Mimogrede električna avtonomija po zaslugi baterije s kapaciteto 7,9 kilovatnih ur znaša 25 kilometrov.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja