Nekoč 593 evrov, danes 1.187: cene avtomobilskih delov so ponorele

14. 10. 2026 | Gregor Žvab
Nekoč 593 evrov, danes 1.187: cene avtomobilskih delov so ponorele (foto: Profimedia)
Profimedia

Že manjši trk lahko lastniku avtomobila povzroči precejšen glavobol. Ne le zaradi poškodovane pločevine, temveč predvsem zaradi računa, ki ga izstavi servis. Cene rezervnih delov so namreč v zadnjem desetletju močno poskočile, pri nekaterih pa so danes že dvakrat višje kot leta 2016.

Če ste morali v zadnjih letih po prometni nesreči zamenjati odbijač, blatnik ali žaromet, ste verjetno opazili, da takšna popravila niso več poceni. In čeprav so sodobni avtomobili vse bolj tehnološko zapleteni, za visoke račune niso krivi zgolj senzorji, kamere in druga elektronika. Občutno so se podražili tudi povsem običajni karoserijski deli.

Kako zelo, razkrivajo podatki nemškega združenja zavarovalnic GDV, ki jih povzema Auto motor und sport. Združenje je preverilo gibanje cen rezervnih delov pri 38 avtomobilskih modelih različnih znamk in ugotovilo, da so se ti od leta 2016 v povprečju podražili za kar 83 odstotkov. Samo v zadnjem letu so se cene zvišale za več kot štiri odstotke.

Nekoč 593 evrov, danes 1.187: cene avtomobilskih delov so ponorele
Profimedia

Za zadnji blatnik danes toliko, kot je nekoč stalo precej večje popravilo

Med najbolj izrazitimi podražitvami izstopajo deli, ki jih lahko poškodujemo že pri vsakdanjih parkirnih nezgodah ali manjših trkih.

Zadnji blatnik je leta 2016 v povprečju stal 593 evrov, danes pa zanj zahtevajo že 1.187 evrov. Podobno je s pokrovom prtljažnika, ki se je s 579 evrov podražil na 1.139 evrov. Tudi sprednja vrata so skoraj dvakrat dražja kot pred desetimi leti.

Nič kaj bolje ni pri manjših delih. Za sprednji odbijač je treba danes v povprečju odšteti 632 evrov, za žaromet pa kar 1.330 evrov. Pri slednjem gre za 82-odstotno podražitev v desetih letih.

Pri tem govorimo zgolj o cenah rezervnih delov. Ko prištejemo še delo mehanika, lakiranje in morebitno menjavo dodatnih komponent, lahko tudi na videz nedolžna poškodba hitro preraste v popravilo, vredno več tisoč evrov.

Podatki so še toliko bolj zanimivi, če jih primerjamo s splošno rastjo cen. Medtem ko je povprečna letna inflacija v Nemčiji v obravnavanem obdobju znašala 2,8 odstotka, so se avtomobilski rezervni deli dražili po povprečni letni stopnji 5,9 odstotka.

Nekoč 593 evrov, danes 1.187: cene avtomobilskih delov so ponorele
Avto magazin/ChatGPT

Račun na koncu plačamo tudi tisti, ki nimamo nesreč

Visoke cene rezervnih delov ne prizadenejo samo voznikov, ki morajo avtomobil odpeljati na popravilo. Posredno jih občutijo tudi vsi drugi, predvsem pri sklepanju avtomobilskih zavarovanj.

Zavarovalnice morajo namreč za odpravo škode plačevati vse višje zneske. Pri nemškem združenju GDV opozarjajo, da so njihovi stroški v preteklih letih v posameznih obdobjih celo presegli prihodke od zavarovalnih premij. Posledica so podražitve zavarovanj, s katerimi skušajo nadomestiti vse dražja izplačila.

Res je sicer, da se zavarovalne premije niso dražile tako hitro kot rezervni deli. V Nemčiji so se prispevki za obvezno avtomobilsko zavarovanje v zadnjem desetletju v povprečju zvišali za 2,4 odstotka letno. Toda cene delov so le del stroškov, saj na zneske, ki jih plačujejo zavarovalnice, vplivajo tudi dražje servisne ure, lakiranje in pogostost škodnih primerov.

Zakaj avtomobilski proizvajalci nimajo veliko konkurence?

Del odgovora se skriva v zakonodaji. Avtomobilski proizvajalci imajo namreč pri določenih vidnih karoserijskih delih pravico do zaščite njihove oblike. To pomeni, da neodvisni izdelovalci ne morejo vedno ponuditi enakovrednih nadomestnih delov, čeprav bi jih lahko izdelali precej ceneje.

V praksi je tako lastnik avtomobila pri menjavi določenih komponent pogosto vezan na originalne dele. Kadar proizvajalec nima prave konkurence, ima tudi precej več svobode pri določanju cen.

Nekoč 593 evrov, danes 1.187: cene avtomobilskih delov so ponorele
Newspress

Prav na to opozarjajo nemške zavarovalnice, ki si že dlje časa prizadevajo za spremembe pravil. Evropska unija je z direktivo 2024/2823 že začrtala reformo zaščite modelov, ki naj bi postopoma omogočila več konkurence na trgu vidnih rezervnih delov.

To bi lahko pomenilo, da bi vozniki v prihodnje lažje izbirali med originalnimi in cenovno dostopnejšimi nadomestnimi blatniki, pokrovi motorja in drugimi karoserijskimi deli. Toda učinki sprememb ne bodo takojšnji, saj nova ureditev vključuje tudi prehodna obdobja.

Do takrat bodo morali vozniki računati na visoke stroške popravil. Nemški podatki sicer ne pomenijo, da so cene povsem enake tudi v Sloveniji, vendar je težava širša od enega samega trga. Originalni rezervni deli se prodajajo po vsej Evropi, zato se njihovo draženje prej ali slej pozna tudi pri nas.

Sedem sedežev in 652 kilometrov dosega: BYD ima novega aduta za Evropo