Predstavljajte si precej verjeten prizor bližnje prihodnosti. Na križišču se zgodi prometna nesreča, iz enega avtomobila izstopi voznik, v drugem pa sedi le potnik. Za volanom ni nikogar. Kdo je v takšnem primeru odgovoren in kdo poravna škodo? S tem vprašanjem se bodo morali evropski zavarovalničarji kmalu ukvarjati tudi v praksi.
Waymo namreč pripravlja prihod svojih robotaksijev v Evropo. Prvi naj bi potnike brez voznika še letos začeli prevažati v Londonu, leta 2027 pa želi podjetje storitev zagnati tudi v Münchnu, ki naj bi postal njegovo prvo mesto v Evropski uniji.
Pred prihodom na evropske ceste je Waymo sklenil sodelovanje z Allianz Partners. Ne gre zgolj za običajno zavarovanje avtomobilske flote. Partnerja pripravljata celoten sistem za primere, ko se bo avtonomnemu avtomobilu na cesti kaj zalomilo – od ugotavljanja odgovornosti in obravnave škode do odvoza poškodovanega vozila.
Krivde ne bo mogoče preprosto pripisati vozniku
Pri običajni prometni nesreči se preiskava praviloma začne pri ravnanju voznikov. Pri robotaksiju ta logika odpade.
Če bo Waymovo vozilo povzročilo škodo drugemu udeležencu, bo zanjo praviloma odgovarjal lastnik oziroma upravljavec flote prek svojega zavarovanja. Toda zgodba se lahko zaplete, če se izkaže, da je nesrečo povzročila tehnična okvara, napačno delovanje senzorjev ali težava s programsko opremo.
Takrat lahko v ospredje stopi odgovornost proizvajalca vozila, posamezne komponente ali tehnologije avtonomne vožnje. Prav zato Allianz za Waymo poleg klasičnega avtomobilskega zavarovanja pripravlja tudi rešitve na področju produktne odgovornosti.
Potnik medtem ne postane odgovoren samo zato, ker je bil v avtomobilu. Če vozilo vozi samo, od njega ni mogoče pričakovati enakega nadzora kot od voznika običajnega avtomobila.
Črne skrinjice na štirih kolesih
Robotaksi ima po drugi strani eno veliko prednost: o dogajanju okoli sebe ve in beleži bistveno več kot običajen avtomobil.
Po nesreči bi lahko zavarovalnica dobila podatke neposredno iz vozila. Posnetki kamer, informacije senzorjev in zapisi krmilnih sistemov bi pomagali rekonstruirati sekunde pred trkom. Namesto nasprotujočih si izjav dveh voznikov bo tako na voljo precej podrobnejši digitalni zapis dogodka.
Za ta del sistema naj bi skrbela skupina Solvd, ki je del Allianz Partners. Podatki iz dejanskih nesreč pa ne bodo služili samo reševanju posameznih škodnih primerov. Allianz in Waymo jih želita uporabiti tudi za ugotavljanje, kako pogosto avtonomna vozila trčijo, kakšne nesreče povzročajo in koliko njihova popravila dejansko stanejo.
Manj trkov še ne pomeni poceni zavarovanja
Waymo pri tem navaja spodbudne številke. Po podatkih podjetja so njegova vozila na območjih, kjer že vozijo, udeležena v približno 94 odstotkov manj nesreč s hudimi poškodbami kot človeški vozniki.
Gre za Waymove podatke in za mesta, kjer podjetje že deluje, zato iz njih še ni mogoče sklepati, da bo rezultat enak tudi na evropskih cestah.
Za zavarovalnice pa število nesreč tako ali tako predstavlja le polovico enačbe. Druga polovica je cena popravila. Robotaksi je poln kamer, senzorjev in računalniške opreme, zato lahko že manjši trk poškoduje zelo drage dele. Po menjavi senzorja pogosto ni dovolj niti samo popravilo – sistem je treba še pravilno umeriti.
Nesreč bi bilo torej lahko manj, posamezna škoda pa precej dražja.
Tudi avtovleka ne bo več povsem običajna
Zanimiva težava nastane celo po razmeroma nedolžni nesreči. Voznik običajnega avtomobila lahko vozilo, če je še vozno, umakne s ceste. Kaj pa avtomobil, ki voznika nima?
Waymo in Allianz zato pripravljata tudi posebne postopke za pomoč na cesti in vleko avtonomnih vozil. Če robotaksi po trku obstane sredi križišča, mora obstajati način, kako ga varno odstraniti, tudi če v njem ni človeka, ki bi lahko sedel za volan in prevzel nadzor.
Prihod robotaksijev v Evropo zato ne bo samo preizkus tehnologije avtonomne vožnje. Preizkusiti bo treba tudi pravila, zavarovanja in postopke, ki so bili desetletja napisani ob predpostavki, da za volanom vedno sedi človek.
