Naprodaj poseben BMW M5, izdelan po naročilu nekdanjega šefa Volkswagna Ferdinanda Piëcha.
Leta 1999 je neizprosni Ferdinand Piëch, takratni vodja koncerna Volkswagen, naročil izdelavo desetvaljnega motorja za zmogljivo limuzino, kakršne takrat nista imela v ponudbi niti Volkswagen niti Audi. Njegovi inženirji so motor preizkusili v avtomobilu, ki so ga želeli preseči in to je bil BMW M5. Prav ta avtomobil – model E39 letnik 2000 v barvi Carbon Black – bo 9. oktobra naprodaj na dražbi v organizaciji hiše Broad Arrow v kraju Knokke-Heist; njegova ocenjena vrednost znaša med 250.000 in 350.000 evrov.
Gre za atmosferski motor z bloki in glavami iz aluminija ter prostornino približno 5,0 litra, ki po navedbah dražbene hiše Broad Arrow razvije 353 kilovatov (480 KM) in 592 Nm navora. To je več kot jih je zmogel tovarniško vgrajeni 4,9-litrski motor V8 (oznaka S62) znamke BMW. Šeststopenjski ročni menjalnik je ostal, vendar so sistemi ABS, nadzor zdrsa pogonskih koles in nadzor stabilnosti izklopljeni, motor pa krmili samostojna krmilna enota (ECU). Sesalni sistem, vžig in ekspanzijska posoda za hladilno tekočino so bili izdelani posebej za ta avtomobil.
Sabine Willeke, ki je vodila inženirsko ekipo, je dražbeni hiši povedala, da so izdelali le tri motorje W10. Eden poganja ta M5, drugi bo ob njem na dražbi, tretji pa je v Nemčiji. Projekt je potekal zunaj uradnega razvojnega oddelka Volkswagna po neposrednem navodilu Piëcha, ki je vselej imel svojeglave zamisli, trenutni lastnik pa ocenjuje, da so stroški znašali skoraj 2 milijona evrov. Najvišja ocenjena vrednost na dražbi je manj kot petina tega zneska.
Piëch je avtomobil med njegovim tajnim razvojem vozil sam, in sicer s preizkusnimi registrskimi tablicami. Zgodba, ki kroži že dlje časa – da se je z njim vsak dan vozil v službo –, v poročilu dražbene hiše Broad Arrow ni omenjena, nobene od različic pa ni mogoče preveriti: namesto originalne BMW-jeve instrumentne plošče je vgrajen dirkalni zaslon , zato avtomobil nima števca prevoženih kilometrov. Od zunaj je videti povsem običajen, v naslonjalu za roke pa je še vedno tovarniški avtomobilski telefon. Trenutni lastnik ga je kupil pred približno desetletjem, ga registriral na Slovaškem in ga še vedno vozi.
Motor W10 je edini član Piëchove družine motorjev W z ozkim kotom med valji, ki nikoli ni prišel do serijske proizvodnje. Motor W8 je leta 2001 z močjo KM pristal v modelu Passat, W12 v modelih Audi A8 in Volkswagen Phaeton, W16 pa leta 2005 v modelu Veyron – slednji je bil zadnji v seriji motorjev, ki jih pri Bugattiju še vedno pripisujejo Piëchu. Ko je skupina končno izdelala limuzino z desetvaljnim motorjem, se je odločila za zasnovo V10: to je bil Audi S6 iz leta 2006 s 435 KM in 5,2-litrsko prostornino.
Ker vozilo M5 nima potrdila o skladnosti, mora kupec, ki ga želi registrirati zunaj Slovaške, opraviti postopek posamične odobritve za motor, ki ga pristojni organi še nikoli niso videli. BMW-jev lastni desetvaljni M5 (model E60 iz leta 2005 s 507 KM) takšne dokumentacije ne potrebuje.
