Že tretja sezone Formule E je prinesla kup tehničnih novosti. Ni jih sicer toliko kot v revolucionarni drugi sezoni, a bo zaradi zmogljivejših baterij prišla bolj do izraza taktika ekip. Vsaj po prvih dirkah pa je videti, da na vrhu ostajajo ista imena.
Čeprav so se pravila le malenkostno spremenila, vsaj v primerjavi s tistimi, ki so veljala pred enim letom in prvič dovoljevala ekipam narediti svoje pogonske enote, si velja pogledati vse novosti. Na prvi pogled so opazni drugačni sprednji spojlerji, čeprav sta glavni novosti močnejša regeneracija in boljše gume.
Za 50 odstotkov boljša regeneracija
Poglejmo najprej v drobovje dirkalnikov. Pravila dovoljujejo kar za 50 odstotkov več regeneracije, kar pomeni, da dirkalniki namesto s prej dovoljenimi 100 kilovati regenerirajo energijo s kar 150 kilovati moči. Zmogljivejše baterije podjetja Williams Advanced Engineering, ki imajo še vedno kapaciteto 28 kilovatnih ur in največjo moč 200 kilovatov, omogočajo ekipam, da so lahko veliko bolj kreativne pri taktiki, saj je zaradi močnejše regeneracije poraba energije na krog lahko precej manjša. To omogoča predvsem daljši prvi del dirke (pred menjavo dirkalnika) in krajši zadnji (to pomeni, da bodo z drugim dirkalnikom dirkači lahko vozili z manj varčevanja), kar do zdaj ni bilo mogoče.
No, dirkači morajo med dirko še vedno zamenjati dirkalnik, a se že približuje čas, ko bodo baterije zdržale celo dirko. V sezoni 2018/19 bo baterije dobavljalo sestrsko podjetje McLarna F1 s polnim imenom McLaren Applied Technologies, saj je zmagalo na razpisu, ki ga je potrdil svetovni motošportni svet FIA (FIA World Motor Sport Council). Čeprav točne številke še niso znane, je na razpisu, ki zahteva povečanje kapacitete baterije z 28 na 54 kilovatov (kar bi omogočalo odpeljati celo dirko z enim polnjenjem, torej bi dirkači uporabili zgolj en dirkalnik), premagalo tudi aktualnega dobavitelja Williams ter Porsche in ekipo Renaulta/Red Bull Technologies.
Gume morajo obvladati ogromen navor
Ni dirk brez gum, še zlasti pa so te pomembne pri poskočnih ekoloških dirkalnikih, ki imajo navora za izvoz. Zato je Michelin zagotovil enotne gume z univerzalnim dezenom, ki kljub skromnemu kotalnemu uporu in majhni masi zagotavlja še boljši oprijem. Prednost novih gum je tudi, da se hitreje ogrejejo na delovno temperaturo. Pravila glede uporabe gum se sicer niso spremenila, kar pomeni, da so ekipe na posamezno dirko še vedno omejene zgolj na en nov komplet novih gum za posamezni dirkalnik.
Prihajajo nove ekipe in dirkači
Za sezono 2016/17 smo dobili tudi novo ekipo z imenom Panasonic Jaguar Racing. Z bogato tradicijo in znanjem bodo prav gotovo hud zalogaj za tekmece, čeprav nimajo toliko izkušenj s povsem električnimi dirkalniki. Po prvih izjavah so vseeno kar ambiciozni ... Ekipo Aguri je prevzelo kitajsko moštvo Techeetah, ki bo svoje karte stavilo na Renaultov pogonski sklop. Očitno odločitev ni bila slaba, saj se je njihov dirkač Jean-Éric Vergne na testiranju pred sezono redno uvrščal med prve tri.
Ekipa Dragon Racing ima novega partnerja, ameriško podjetje Faraday Future, ki ima velike ambicije pri superzmogljivih električnih avtomobilih. Formula E je odličen poligon za testiranja, pravijo, zato so že pošteno zavihali rokave. Če k temu pripišemo še dejstvo, da veliko ekip zelo tesno sodeluje z avtomobilsko industrijo (Renault, Audi, DS, dolgoročno sodelovanje z ekipo Andretti je objavil tudi BMW), potem se za prihodnost serije nikakor ni treba bati, saj je jasno, da bomo imeli že čez sezono ali dve v tekmovanju večino čisto tovarniških ekip.
Kaj pa novi dirkači? Tu je Adam Caroll (Panasonic Jaguar Racing), ki je bil leta 2009 prvak v A1GP, nastopal pa je tudi v serijah GP2, F3, Indycar, DTM in vztrajnostnih krožnih dirkah WEC s Porschejem v razredu GT-am, ne smemo pa niti pozabiti, da je bil testni voznik v F1 za ekipo BAR. Drugi zanimivi dirkač je Maro Engel (Venturi), ki je bil tovarniški voznik ekipe Mercedes-AMG, dirkal pa je tudi v britanski seriji F3, DTM in avstralski seriji V8 Supercar. A najbolj zanimiv novinec v Formuli E je vsekakor Jose Maria Lopez (DS Virgin Racing), ki je v preteklih treh letih trikrat osvojil naslov prvaka v prvenstvu WTCC. Da, prav imate, to je tisti dirkač, ki je premagal tudi taka imena, kot so devetkratni svetovni prvak v reliju Sebastien Loeb, desetkratni prvak v Andros Trophyju Yvan Muller, nekdanji dirkač formule 1 Tiago Monteiro, legenda dirkanja s turnimi avtomobili Gabrielle Tarquini in številni drugi.
Potem sta tu še nekdanji prvak v GP3 Mitch Evans (Panasonic Jaguar Racing), ki tekmuje pod pokroviteljstvom Marka Webbra, in Šved Felix Rosenqvist (Mahindra Racing), ki se je izkazal v formuli 3 predvsem na uličnih dirkah, kar mu bo v Formuli E še kako koristilo.
Dirka ostaja na ulicah. Zanimive nove lokacije!
Kaj pa prizorišča? Seveda vse dirke ostajajo v mestih, ulične, v prihajajoči sezoni pa bodo nove lokacije še Marakeš, Bruselj, Montreal, New York in Hongkong. Prav v zadnjem je bila na sporedu prva dirka sezone, ena od najbolj zanimivih in nepredvidljivih doslej. Dobil jo je lanski prvak Buemi, ki je svoj pohod proti novemu naslovu nadaljeval tudi na drugi dirki sezone v Marakešu. Zimski premor se bo končal sredi februarja, ko bo na sporedu argentinska dirka.
Koledar 2016/2017
1. 9. oktober 2016 Hongkong
2. 12. november 2016 Marakeš
3. 18. februar 2017 Buenos Aires
4. 1. april 2017 Mexico City
5. 13. maj 2017 Monako
6. 20. maj 2017 Pariz
7. 10. junij 2017 Berlin
8. 1. julij 2017 Bruselj
9. 15. julij 2017 New York
10. 16. julij 2017 New York
11. 29. julij 2017 Montreal
12. 30. julij 2017 Montreal
besedilo: Aljoša Mrak
foto: Formula E
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja