Ameriški proizvajalec je objavil podatke z evropskih cest, s katerimi želi dokazati, da je vožnja z vključeno tehnologijo varnejša od vožnje brez nje.
Tesla stopnjuje pritisk na evropske regulatorje, ki bodo kmalu odločali o prihodnosti sistema popolnoma samostojne vožnje - Full Self-Driving (FSD) v Evropski uniji.
Številka je na prvi pogled zelo prepričljiva. Tesla trdi, da so avtomobili z vključenim FSD v petih evropskih državah doživeli 4,1-krat manj trkov kot Tesle, ki so jih vozniki upravljali brez pomoči tega sistema.
Toda zgodba ni tako preprosta, kot kaže ta podatek.
Tesla na mizo položila 100 milijonov kilometrov
Podjetje je analiziralo vožnje med aprilom in avgustom v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, Litvi in na Nizozemskem. V tem času naj bi avtomobili skupaj prevozili več kot 100 milijonov kilometrov.
Pri vožnji z vključenim FSD je Tesla zabeležila tri trke na avtocestah in devet na drugih cestah. Pri vožnji brez FSD jih je bilo precej več: 137 na avtocestah in 490 zunaj njih.
Prav iz teh podatkov izhaja Teslina trditev o več kot štirikrat manjši pogostosti trkov.
Ob tem velja spomniti, da ime Full Self-Driving še vedno pove nekoliko več, kot sistem dejansko zmore. FSD tudi v Evropi ne pomeni popolnoma avtonomnega avtomobila. Voznik mora spremljati dogajanje in ostati pripravljen, da po potrebi nemudoma prevzame nadzor.
Evropa je za Teslo naslednji veliki korak
Začetek evropskega preizkusa je omogočila Nizozemska, kjer je tamkajšnji homologacijski organ RDW aprila prižgal zeleno luč za omejeno uporabo tehnologije. Sledile so še štiri države.
Toda Teslin cilj ni pet trgov. Želi dovoljenje, ki bi FSD odprlo precej večji del Evropske unije.
Odločitev bi lahko prišla hitro. Glasovanje držav članic naj bi bilo mogoče že 6. oktobra. Za potrditev bo potrebna podpora najmanj 15 od 27 članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU.
Uspeh bi bil za Teslo še posebej pomemben v obdobju, ko se na evropskem trgu srečuje z vse močnejšo konkurenco in precej različnimi prodajnimi rezultati od države do države.
Težava je v tem, kaj pravzaprav primerjajo
Tik pred odločanjem je Tesla naredila še eno potezo. V začetku septembra je javnosti odprla del svojih varnostnih podatkov, ki jih je pred tem predstavila evropskim regulatorjem.
S tem pa ni odpravila glavnega pomisleka glede svojih številk.
Manj trkov samo po sebi še ne pomeni, da je za razliko odgovoren FSD. Če se avtomobili z vključenim sistemom pogosteje vozijo po varnejših cestah, v drugačnih prometnih razmerah ali ob drugačnih hitrostih, neposredna primerjava hitro postane problematična.
Na to so že opozorili strokovnjaki, ki jih je navajal Reuters. Po njihovem mnenju so lahko nekatere Tesline primerjave metodološko vprašljive in zato ustvarijo boljšo sliko sistema, kot bi jo pokazala analiza povsem primerljivih voženj.
Tesla torej pred evropske regulatorje prihaja z zelo privlačno številko – 4,1-krat manj trkov. Toda precej pomembnejše od same številke bo vprašanje, kako je nastala.
In prav o tem bodo morale evropske države presoditi, preden bodo Teslinemu FSD odprle vrata na širši evropski trg.
