Volkswagen čaka eden najbolj napetih tednov v zadnjih letih. V Wolfsburgu se ne prepirajo več o tem, ali so rezi potrebni, ampak predvsem o tem, kako globoki bodo in kdo bo o njih na koncu odločal.
Vodstvo želi občutno razširiti že dogovorjeno varčevanje, predstavniki zaposlenih in dežela Spodnja Saška pa temu nasprotujejo.
Ključni datum je 4. september, ko bo o novem načrtu odločal Volkswagnov nadzorni svet. Če bo predlog znova padel, bi lahko izvršni direktor Oliver Blume poskusil ubrati pot, ki je v nemški industriji zelo redka: odločanje bi iz nadzornega sveta preselil neposredno med delničarje.
Iz 50.000 je nastalo 100.000 delovnih mest
Volkswagen je že prej napovedal zmanjšanje števila zaposlenih za približno 50.000, vendar naj to po oceni vodstva ne bi več zadoščalo. Novi načrt naj bi številko povečal na kar 100.000 delovnih mest, s čimer bi varčevalni program dobil povsem druge razsežnosti.
Obenem naj bi bila znova odprta možnost zapiranja posameznih nemških tovarn in izločanja nekaterih dejavnosti iz skupine.
Med obrati z najbolj negotovo prihodnostjo se omenjajo Volkswagnove tovarne v Emdnu, Zwickauu in Hannovru ter Audijev Neckarsulm. Njihova težava ni nujno današnja proizvodnja, temveč predvsem vprašanje, kaj bodo izdelovali po letu 2030.
Za koncern je to vse bolj neprijetno vprašanje. Kitajski trg, ki je bil dolga leta eden od temeljev Volkswagnovega zaslužka, se hitro spreminja, domači proizvajalci pa evropskim znamkam jemljejo kupce. Hkrati azijski tekmeci povečujejo pritisk tudi v Evropi, svoje dodajajo ameriške carine in visoki stroški proizvodnje v Nemčiji.
Številke pojasnjujejo, zakaj je vodstvo postalo precej bolj nestrpno. Volkswagen je v drugem četrtletju dosegel 4,2-odstotno maržo, Blume pa želi koncern spraviti na devet odstotkov. Po njegovem mnenju sedanja dobičkonosnost preprosto ne omogoča financiranja vseh naložb, ki jih skupina potrebuje v prihodnjih letih.
Težava je tudi nenavadna Volkswagnova ureditev
Pri večini podjetij bi bil tako velik program prestrukturiranja že sam po sebi zapleten. Pri Volkswagnu je še nekoliko bolj, saj ima koncern posebno upravljavsko strukturo, v kateri imajo zaposleni in Spodnja Saška izredno močan položaj.
V 20-članskem nadzornem svetu imajo skupaj 12 glasov, zato lahko preprečijo sprejetje predloga vodstva. Julija so to že storili.
Prav zato postaja zanimiv rezervni scenarij. Če nadzorni svet 4. septembra tudi drugič zavrne 40-točkovni načrt, bi lahko uprava po poročanju Automotive News že oktobra sklicala izredno skupščino delničarjev.
Tam je razmerje moči drugačno.
Porsche SE, prek katerega družini Porsche in Piëch obvladujeta svoj delež v Volkswagnu, ima 53,3 odstotka glasovalnih pravic, Katar 17 odstotkov, Spodnja Saška 20 odstotkov, preostanek pa drugi vlagatelji. Predstavniki zaposlenih na skupščini nimajo položaja, kakršnega imajo v nadzornem svetu.
Volkswagen bi lahko poskusil obiti blokado
Tudi neposredna pot prek delničarjev pa ni brez ovir. Posebni Volkswagnov zakon za nekatere večje spremembe zahteva več kot 80-odstotno podporo. To Spodnji Saški z njenim 20-odstotnim deležem v praksi daje možnost veta.
Po informacijah Automotive News naj bi zato vodstvo preučevalo še precej bolj občutljivo možnost: sklicevanje na 111. člen nemškega zakona o delniških družbah.
Ta bi lahko v določenih okoliščinah omogočil sklic izredne skupščine proti volji nadzornega sveta, pri čemer bi za sprejetje sklepa zadostovale tri četrtine oddanih glasov.
Če bi Volkswagen dejansko šel po tej poti, bi bil to precej več kot zgolj spor o številu zaposlenih ali prihodnosti nekaj tovarn. Vodstvo bi namreč neposredno poseglo v desetletja staro ravnotežje moči med upravo, zaposlenimi, družinama Porsche in Piëch ter Spodnjo Saško. Pravna bitka bi bila v takšnem primeru skoraj neizogibna.
Do tega vendarle še ni nujno, da pride. Dan pred glasovanjem nadzornega sveta, 3. septembra, se bo sestal njegov izvršni odbor, kjer bodo poskušali najti kompromis. Največ pogajanj naj bi bilo okoli števila ukinjenih delovnih mest in prihodnosti nemških tovarn.
Toda prostora za dogovor je vse manj. Volkswagen mora zmanjšati stroške, sindikati želijo zaščititi zaposlene, Spodnja Saška pa proizvodne lokacije. Če dogovora ne bo, bi se lahko običajen spor o varčevanju spremenil v enega največjih spopadov za oblast v zgodovini Volkswagna.
