Kitajske avtomobilske znamke si v Evropi vztrajno povečujejo tržni delež, domači proizvajalci pa vse glasneje opozarjajo, da pod trenutnimi pogoji težko tekmujejo z njimi. Volkswagen, Renault in Stellantis so zato združili moči in od Bruslja zahtevajo spremembe. Toda vsi evropski proizvajalci niso na njihovi strani.
Evropska avtomobilska industrija se je znašla v precej neprijetnem položaju. Prodaja ne raste po pričakovanjih, proizvodnja je draga, elektrifikacija zahteva milijardne naložbe, kitajski tekmeci pa medtem na evropske ceste pošiljajo vedno več avtomobilov. Njihov tržni delež se je letos že približal desetim odstotkom.
Volkswagen, Renault in Stellantis so se zato odločili, da bodo svoje interese v Bruslju zastopali skupaj. Gre za tri skupine, ki skupaj ustvarijo več kot 60 odstotkov evropske avtomobilske proizvodnje, zato imajo pri pogajanjih z evropskimi institucijami precejšnjo težo.
Na avtomobilskem salonu v Parizu je Volkswagnov prvi mož Oliver Blume opozoril, da je položaj proizvajalcev cenovno dostopnejših avtomobilov vse težji. Njihov posel temelji na velikih prodajnih količinah in razmeroma majhnih zaslužkih na posamezen avtomobil. Ko se stroški povečajo, se to hitro pozna.
Kdor želi evropske subvencije, naj proizvaja v Evropi
Ena glavnih zahtev novega zavezništva je sprememba sistema državnih spodbud. Trojica želi, da bi imele pri subvencijah in davčnih ugodnostih prednost znamke, ki pomemben del avtomobilov in njihovih sestavnih delov proizvedejo v Evropski uniji.
Pri tem pa ne zagovarjajo popolnega zapiranja evropskega trga. Njihov predlog predvideva, da bi proizvajalec, ki bi vsaj 70 odstotkov avtomobilov iz svojih tovarn v EU izdelal v skladu z zahtevami glede lokalne vsebine, ugodnosti lahko uveljavljal za vse avtomobile, ki jih proda v Evropi.
Takšen kompromis ni naključen. Evropske znamke namreč tudi same precej proizvajajo zunaj Unije. Renault ima denimo pomembne proizvodne zmogljivosti v Maroku, številni avtomobili evropskih proizvajalcev pa prihajajo tudi iz Turčije. Prestroga pravila bi tako lahko prizadela prav podjetja, ki si prizadevajo za njihovo uvedbo.
BMW in Mercedes ne želita tvegati
Zanimivo je, da se pobudi niso pridružili vsi veliki evropski proizvajalci. BMW in Mercedes-Benz imata do predlaganih omejitev precej več pomislekov.
Razlog je predvsem Kitajska. Za obe premijski znamki je to še vedno izjemno pomemben trg, čeprav se tudi tam spopadata z vse ostrejšo konkurenco. Morebitni kitajski povračilni ukrepi bi ju zato lahko precej prizadeli.
Pri Mercedesu so že opozorili, da bi lahko evropski protekcionistični ukrepi povzročili več škode kot koristi. Podobno razmišljajo pri BMW, kjer zagovarjajo čim bolj odprto svetovno trgovino.
Tako se evropski proizvajalci, čeprav se spopadajo s podobnimi težavami, ne strinjajo povsem o tem, kako jih rešiti.
Želijo si tudi manj strogih pravil
Kitajska konkurenca pa ni edina skrb novega zavezništva. Volkswagen, Renault in Stellantis želijo doseči tudi omilitev nekaterih evropskih zahtev glede izpustov.
Posebej glasen je Renault. Njegov prvi mož François Provost predlaga, da bi predpise za manjše avtomobile za deset let pustili pri miru. Proizvajalci bi tako lažje razvijali cenovno dostopne modele, ne da bi jih morali nenehno prilagajati novim zahtevam.
Provost je ob tem posvaril, da bi lahko Renault brez sprememb evropske zakonodaje proizvodnjo na stari celini zmanjšal za približno 300.000 avtomobilov.
Volkswagen si medtem prizadeva za dodatne ugodnosti pri uporabi baterij evropskega porekla, Stellantis pa predvsem zahteva hitrejše odločanje. Njegov izvršni direktor Antonio Filosa meni, da ni več časa za dolgotrajna pogajanja o vsaki podrobnosti.
Za vse tri skupine gre za precej več kot le vprašanje kitajske konkurence. Evropske tovarne se že spopadajo s presežnimi zmogljivostmi, proizvajalci pa morajo hkrati financirati razvoj novih električnih modelov.
Odločitev Bruslja bo zato vplivala tako na prihodnje cene avtomobilov kot na to, koliko jih bodo evropske znamke sploh še izdelovale doma. Vprašanje pa je, ali lahko Evropa zaščiti svojo industrijo, ne da bi pri tem sprožila nov trgovinski spor s Kitajsko.
