Pri Volkswagnu varčevanje očitno ne bo omejeno na nekaj manj pomembnih modelov in zategovanje pasu po posameznih oddelkih. Največji evropski avtomobilski koncern se pripravlja na precej manjšo in vitkejšo prihodnost, kar bo občutilo tudi veliko zaposlenih. Nadzorni svet je namreč podprl načrt izvršnega direktorja Oliverja Blumeja, ki predvideva še približno 50.000 manj delovnih mest.
Skupaj s predhodno napovedanimi ukrepi bi lahko Volkswagen tako v prihodnjih letih ostal brez približno 100.000 zaposlenih. Samo novi sveženj predstavlja približno osem odstotkov delovne sile, ki jo je skupina imela konec lanskega leta.
Kje natančno bodo rezali, še ni določeno. Jasno pa je, da ukrepi ne bodo zajeli samo ljudi ob proizvodnih trakovih. Na seznamu so tudi vodstvena delovna mesta, spremembe pa bodo segle čez različne znamke in trge skupine.
Polovica modelov bi lahko izginila
Še bolj zgovoren je načrt za avtomobile, ki jih bo Volkswagen sploh izdeloval. Do leta 2035 želi skupina število modelov zmanjšati za približno polovico.
To je velik zasuk za koncern, ki je desetletja rasel tudi s širjenjem ponudbe in zapolnjevanjem skoraj vsake tržne niše. Pod isto streho danes delujejo znamke od Škode in Volkswagna do Audija, Porscheja in Bentleyja, njihove ponudbe pa se ponekod precej prekrivajo.
V prihodnje bo prostora za takšno razkošje očitno manj. Volkswagen bo pregledal tudi svoja podjetja, lastniške deleže in nepremičnine. Kar ne bo dovolj pomembno za osnovno dejavnost ali ne bo prinašalo ustreznega finančnega učinka, lahko konča v prodaji ali prestrukturiranju.
Volkswagen ima za pol milijona avtomobilov preveč prostora
Velik problem so evropske tovarne. Skupina ocenjuje, da ima na stari celini za približno 500.000 avtomobilov preveč letnih proizvodnih zmogljivosti. Preprosto povedano: Volkswagen ima več tovarniških kapacitet, kot jih ob sedanji prodaji potrebuje.
Največ vprašajev visi nad obrati v Emdnu, Hannovru, Neckarsulmu in Zwickauu. Njihovi sedanji proizvodni programi se bodo predvidoma iztekli med letoma 2031 in 2034, nasledniki pa jim še niso zagotovljeni.
To sicer še ne pomeni, da bodo na vrata obesili ključavnice. Prav zapiranje tovarn je bilo ena najbolj vročih točk spora med upravo in predstavniki zaposlenih, zato bodo najprej iskali možnosti za njihovo drugačno uporabo.
Delavci so preprečili najostrejši scenarij
Sindikati in svet delavcev so se Blumejevim načrtom več mesecev odločno upirali. Njihov vpliv pri Volkswagnu ni zanemarljiv, dodatno težo pa ima dežela Spodnja Saška, ki obvladuje 20 odstotkov glasovalnih pravic in ima dva sedeža v nadzornem svetu.
Končni dogovor je zato kompromis. Predstavniki zaposlenih poudarjajo, da nobena od tovarn še ni odpisana, prav tako naj bi opustili zamisel o ločitvi Volkswagnove proizvodnje osebnih avtomobilov od poslovanja s komponentami.
Tudi napovedanih 50.000 manj delovnih mest naj ne bi pomenilo, da bo toliko ljudi preprosto dobilo odpoved. Gre za številko, s katero Volkswagen računa pri doseganju svojih finančnih ciljev. Poleg tega dogovor do konca leta 2030 izključuje prisilna odpuščanja pri znamki Volkswagen.
Za električne avtomobile in programsko opremo 135 milijard evrov
Za velikimi rezi je precej preprosta računica. Volkswagen mora znižati stroške, hkrati pa ga čaka izjemno draga tehnološka preobrazba. Med letoma 2027 in 2031 namerava za naložbe, raziskave in razvoj porabiti 135 milijard evrov, velik del denarja pa bo šel v električne avtomobile, baterije in programsko opremo.
Blume želi skupino do leta 2030 pripeljati do devetodstotne operativne marže ob približno devetih milijonih prodanih avtomobilov na leto. Trenutno je od tega še precej oddaljena – v drugem letošnjem četrtletju je marža znašala 4,2 odstotka.
Pritisk za hitrejše ukrepanje prihaja tudi iz družin Porsche in Piëch, ki prek Porsche SE obvladujeta večino glasovalnih pravic v Volkswagnu.
Volkswagen se tako ne pripravlja zgolj na nov krog varčevanja, ampak na temeljito zmanjšanje skupine. Če bodo načrte izpeljali v napovedanem obsegu, bo imel koncern čez desetletje bistveno manj zaposlenih in modelov, precej drugačen pa utegne biti tudi zemljevid njegovih evropskih tovarn.
https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/lewis-hamilton-kupil-ferrari-f40-30-let-garaza/