Za večino poklicnih voznikov je kabina tovornjaka nekakšen drugi dom. V njej preživijo dolge ure, pogosto tudi prespijo. Toda voznik, ki so ga pred kratkim ustavili švedski policisti, je šel precej dlje. Kar sedem mesecev namreč ni spal nikjer drugje. Njegov delodajalec bo moral zaradi ugotovljenih nepravilnosti plačati več kot 7.000 evrov kazni.
Ko so švedski policisti v bližini mesta Sala skušali ustaviti tovornjak z litovskimi registrskimi oznakami, niso pričakovali ničesar posebnega. Šlo je za običajen nadzor tovornega prometa, ki pa se je hitro zapletel. Voznik se namreč na njihov znak ni odzval.
Policisti so sprva sklepali, da jih je spregledal. A ko so ga poskušali ustaviti še drugič, je tovornjak sicer upočasnil, nato pa odpeljal mimo njih. Sledilo je krajše zasledovanje, ki se je končalo šele ob tretjem poskusu ustavitve.
Za volanom je sedel državljan Tadžikistana, zaposlen pri litovskem prevozniku. Policistom je priznal, da je njihove znake opazil že prej. Zakaj ni ustavil, iz poročila ni razvidno.
Precej bolj zgovoren pa je bil njegov odgovor na vprašanje, kje preživlja počitke med vožnjami.
Sedem mesecev na poti, niti ene noči v hotelu
Med pregledom tahografa in prevozne dokumentacije so policisti preverili tudi voznikove delovne razmere. Takrat jim je povedal, da je marca zapustil Litvo in odtlej praktično živel na cesti.
Ne le, da se ni vrnil domov. Po njegovih besedah v vsem tem času ni niti enkrat prespal zunaj tovornjaka. Kabina je bila njegovo delovno mesto, spalnica in prostor, v katerem je preživljal prosti čas.
Kot je za švedsko revijo Proffs pojasnil prometni inšpektor Roger Ogemar, je voznik povedal, da mu podjetje nikoli ni omogočilo prenočevanja v hotelu.
Za švedske nadzornike takšne zgodbe očitno niso povsem neznane. Ogemar pravi, da se s podobnimi primeri srečujejo predvsem pri prevoznikih, ki zaposlujejo delavce iz držav zunaj Evropske unije.
Tokrat se je nadzor končal s kaznijo v višini 80.000 švedskih kron, kar pomeni približno 7.300 evrov.
Spanje v kabini ni prepovedano, a obstaja meja
Marsikateri voznik tovornjaka bi ob takšni zgodbi verjetno pripomnil, da tudi sam večino noči preživi v vozilu. In s tem ni nujno nič narobe.
Evropska pravila namreč dopuščajo spanje v parkiranem tovornjaku, če ima ta ustrezno ležišče. To velja za dnevne počitke in skrajšane tedenske počitke.
Drugače je pri rednem tedenskem počitku, ki traja najmanj 45 ur. Takrat mora voznik iz kabine in si poiskati ustrezno nastanitev. Ni nujno, da gre za hotel. Zadostuje tudi apartma, motel ali druga primerna nastanitev, kjer ima možnost normalnega počitka in dostop do sanitarij.
Če je voznik zaposlen, mora stroške takšne nastanitve kriti prevozno podjetje.
Pri nadzoru pa obstaja zanimiva podrobnost. Policisti od voznika ne morejo zahtevati, naj jim za pretekle tedne pokaže hotelske račune kot dokaz, da ni spal v tovornjaku. Kršitev prepovedi rednega tedenskega počitka v kabini lahko sankcionirajo, če jo ugotovijo med samim nadzorom.
Kaj pa vrnitev domov?
Švedski primer odpira še eno vprašanje. Kako je mogoče, da nekdo sedem mesecev vozi po Evropi, ne da bi se vmes vrnil domov ali vsaj v podjetje, za katero dela?
Evropska zakonodaja je glede tega precej jasna. Prevozniki morajo delo organizirati tako, da imajo vozniki praviloma vsake štiri tedne možnost vrnitve domov ali v operativni center podjetja. V določenih primerih mednarodnih prevozov je ta rok še krajši, tri tedne.
Vendar to ne pomeni, da mora voznik ponujeno možnost tudi izkoristiti. Lahko se odloči, da bo ostal na poti, obiskal sorodnike v drugi državi ali prosti čas preživel drugje.
Pomembno je, da mu delodajalec vrnitev dejansko omogoči, krije predpisane stroške in lahko to tudi dokaže. Če se voznik možnosti odpove, mora biti takšna odločitev njegova in ustrezno dokumentirana.
Ali je litovsko podjetje svojemu zaposlenemu ponujalo redne vrnitve, za zdaj ni znano. Zato zgolj dejstvo, da je sedem mesecev ostal v tujini, še ni dokaz dodatne kršitve.
Kazen so plačali skoraj takoj
Švedski policisti so po končanem pregledu tovornjaku preprečili nadaljevanje vožnje. Namestili so posebno blokado, ki naj bi ostala na vozilu do izpolnitve zahtevanih pogojev.
A podjetje očitno ni želelo izgubljati časa. Le uro po namestitvi blokade je bilo vseh 7.300 evrov že plačanih. Po besedah inšpektorja Ogemarja prevoznik ob tem ni postavljal dodatnih vprašanj.
Za podjetje je bila zgodba tako hitro končana, precej manj pa je jasno, kaj se je zgodilo z voznikom.
Njegov primer je predvsem opomnik, da se za tovornjaki, ki jih vsak dan srečujemo na evropskih cestah, včasih skrivajo precej težke delovne razmere. Sedem mesecev življenja na nekaj kvadratnih metrih kabine je nekaj povsem drugega kot običajno prenočevanje med dvema vožnjama.
