Število smrtnih žrtev je znova naraslo, neprilagojena hitrost ostaja daleč največji problem, akcije proti pijanim voznikom vendarle uspešne.
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so predstavniki za odnose z javnostjo na Agenciji za varnost prometa Republike Slovenije predstavili pregled statistike na področju varnosti na slovenskih cestah v letu 2019. Da bodo rezultati slabši kot v minulih letih, je bilo bolj ali manj jasno že v poletnih mesecih, kar je posledično pomenilo tudi negativen odmik od evropskega povprečja, ki smo ga dosegli v letu 2018.
Število smrtnih žrtev se je po 91 v letu 2018 lansko leto znova povzdignilo nad številko 100 in se ustavilo pri 102 žrtvah, kar prinaša 12-odstotni porast. Ob tem je sicer moč opaziti upad števila lažje in težje poškodovanih v prometnih nesrečah (7494 ali 196 manj kot v letu prej), hkrati pa se je močno povečalo število vseh prometnih nesreč. Lani se jih nabralo 18.764, kar je skoraj 800 več kot recimo v letu 2015. Najbolj črn je bil mesec junij, ko je življenje izgubilo 13 oseb, velik del izmed njih pa so predstavljali motociklisti. Skupaj je lani na naših cestah umrlo 23 motoristov, ki s kolesarji in pešci predstavljajo kar 48 odstotkov vseh smrtnih žrtev na cestah lani.
Hitrost, nepravilna smer vožnje in izsiljevanje ...
Ne glede na vse ukrepe, ki jih na cestah izvaja policija v sodelovanju z drugimi organi, so razlogi za najhujše prometne nesreče vsako leto isti. Skoraj polovica (49 ljudi) je življenje izgubila zaradi neprilagojene vožnje povzročitelja nesreče. Nadaljnjih 23 življenj je ugasnilo zaradi nepravilne smeri vožnje, 12 pa zaradi izsiljevanja prednosti. Zgolj ti trije vzroki so botrovali kar 83 odstotkom vseh žrtev.
Nadaljnji pregled statistike pove tudi to, da je narasel delež žrtev, ki ob nesreči niso uporabljali varnostnega pasu. Če je bilo v letu 2018 med žrtvami takih oseb devet, jih je bilo lani 10, a se je hkrati delež neuporabe pasov že četrto leto zapored dvignil, tokrat s 30 na 34 odstotkov. Malenkostno se je sicer dvignil tudi delež nesreč, nastalih zaradi alkoholiziranosti povzročitelja, pri čemer je zaradi alkohola v prvi polovici leta 2019 umrlo kar 20 od skupno 30 žrtev, kolikor jih je umrlo do konca leta. Nadaljnjo hitro rast na AVP pripisujejo poostrenemu nadzoru na terenu.
Vesna Marinko, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa RS, je izpostavila: »Varnosti na cesti ni nikoli dovolj. Vse naše akcije in aktivnosti gredo v pravo smer, saj opozarjamo na najbolj tvegane dejavnike varnosti, kot so alkohol, uporaba mobilnih naprav, neupoštevanje omejitev hitrosti in na najbolj ranljive skupine udeležencev, kot so pešci, otroci, kolesarji in motoristi. Če pogledamo stanje varnosti cestnega prometa skozi daljše časovno obdobje, se trend pri različnih kazalnikih prometne varnosti izboljšuje, medletno pa se pri nekaterih dejavnikih tveganja in ciljnih skupinah lahko poslabša ali celo izboljša. Številke, ki obeležujejo preteklo leto, niso najbolj spodbudne, kljub temu da je trend skozi daljše časovno obdobje dober. Naše stališče je jasno - vsako ugaslo življenje na cestah je odveč. Je nepotrebno. Žalosti me, da je zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu še vedno premajhno, saj vsak, ki spije alkohol in zavestno sede za volan, kaže na neodgovoren odnos do družbe. Zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, za izboljšanje prometne kulture.«
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja