Offroad Slovenija 2020: Popolne razmere in novosti zaznamovale največji domači dogodek po brezpotjih

9. 3. 2020 | Jure Šujica
Deli

Dirkače so letos razdelili v šest razredov, kar pa je le ena od sprememb v primerjavi s prejšnjimi leti.

Gramozna jama pri Radovljici je že nekaj let dom največjega dogodka ljubiteljev in tekmovalcev v vožnji po brezpotjih pri nas, a udeleženci še nikoli niso bili deležni tako izvrstnih razmer, kot so jih narava in organizatorji pripravili na letošnji dirki. Tekmovanje je bilo za razliko od prejšnjih nekoliko drugačno. Vse za dobro zabavo gledalcev – po ocenah organizatorjev se jih je zbralo okrog 5000 – in za napete dvoboje med dirkači.

Čeprav je bil glavni del tekmovanja v nedeljo, je bila letos prva od treh dirk razreda Hard pravzaprav že v soboto, ko je dirkače po zaslugi padavin med tednom kljub lepemu vremenu pričakal moker teren z obilico blata. Koncept treh dirk so sicer organizatorji pripravili prvič. Doslej smo bili namreč vajeni, da so se tekmovalci s progo spopadli zgolj enkrat, zmago pa je slavil tisti, ki je v eni uri prevozil največ krogov.

Sedem posadk (z izjemo Ivana Kocmana, ki je nastopil zgolj na zadnjih dveh dirkah) se je kot rečeno pomerilo trikrat, vsakič pa so tekmovali na različni trasi, kar je za vse udeležence pomenilo dodaten izziv. Na to nenazadnje kažejo tudi rezultati. Na prvi dirki je slavil zmago Erik Žorž, na drugi Gregor Radikovič, na tretji pa Avstrijec Daniel Melbacher, ki bil je pred Žoržem in Radikovičem tudi končni zmagovalec.

Zadnjo dirko so zaznamovale težave Tihomirja Miličevića. Po težavah na drugi progi, ko ni uspel prevoziti nobenega kroga, je slabo startal v tretje in po pičlih nekaj metrih obtičal na vstopu v prehod, zaradi česar je velik del preizkušnje minil v znamenju njegovega reševanja. Temu je svoje nato dodal še Ivan Kocman, ki se je med poskusom, da bi prehitel Miličevića, prevrnil in pozneje odstopil.

Povsem drugače kot lani so se letos razpletle tudi hitrostne preizkušnje. Če smo tako še lani spremljali zanimive boje na čas med dirkalniki z do dvema litroma delovne prostornine in tistimi nad dvema litroma, sta bila oba razreda letos ločena. Hkrati so organizatorji tudi opustili dirko na čas in dirkači so se v obeh kategorijah med seboj pomerili v dveh krožnih dirkah s skupnim startom.

Dirko v omenjenem razredu je že od začetka nadzoroval Mozirčan Janez Marolt, saj si je v nekaj krogih nabral veliko razliko pred lanskoletnim zmagovalcem Kristjanom Kakerjem (STC Panther Kamnik). Oba sta bila sicer edina, ki sta v pol ure uspela prevoziti 13 krogov. Precej bolj napet je bil dvoboj za tretje mesto, v katerem smo lahko spremljali kar štiri dirkače. Nekaj časa je dobro kazalo tudi Klemenu Osolniku (STC Panther Kamnik), ki pa je zaradi počene vzmeti na zadnjem levem kolesu svojega Jeepa Cherokeeja moral priznati premoč konkurenci. Še nekoliko slabše jo je odnesel Matevž Kumer, kateremu je krog pred koncem odpadlo zadnje levo kolo, zaradi česar je bil kot edini dirkač v razredu prisiljen odstopiti. Tretje mesto je tako osvojil Luka Gumzej.

Najbolj številčna je bila udeležba v razredu dirkalnikov do 2000 kubičnih centimetrov delovne prostornine. Nastopilo je 15 dirkačev, večinoma z vozili znamke Suzuki. Dirka je bila zaradi dejstev, da je bilo dirkačev več, hkrati pa so bili še nekoliko hitrejši (prvo- in drugouvrščeni sta uspela prevoziti 14 enakih krogov kot v kategoriji večjih terencev), najbolj zanimiva. Zmago je sicer osvojil Vedran Ščulac (Samurai) pred Matejem Podgornikom in Lovrom Zapuškom (oba Suzuki Vitara).

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja