Ponavadi avtomobilistični novinarji vemo, kaj lahko od novega avta pričakujemo. Na podlagi predhodnika, po prebranem in navsezadnje videnem na salonih ali statičnih predstavitvah. A vseeno se zgodijo presenečenja ‒ negativna, a včasih tudi pozitivna.
Več kot očitno je, da se obetajo boljši časi. No, morda ne ravno pred Slovenci (a za to smo si sami krivi), drugače je z Evropo, Azijo in Ameriko. Številne avtomobilistične tovarne poročajo o rekordnih prodajah in med njimi je tudi Kia. Lani so prvič prodali več kot osem milijonov vozil, s čimer so peta največja skupina na svetu. Kia je tudi Hyundai, in ne zgolj osebna vozila, ampak tudi avtobusi in tovorni program. Čeprav je večina prodanega ostala predvsem v Aziji, pa se Kia lahko pohvali tudi z dobrimi številkami v Evropi. Lani so prodali približno 385 tisoč avtomobilov, kar je 8,8 odstotka več kot leta 2014. In ker pišemo o boljših časih, si jih obetajo tudi pri Kii ‒ letos želijo prodajo povečati za približno 3,8 odstotka in prodati več kot 400 tisoč vozil.
Pri tem bo imel pomembno vlogo tudi Sportage, saj je razred križancev še vedno v prodajnem vzponu. Na svetovni ravni za skoraj pet odstotkov na leto, kar seveda prinaša lepe obete tovarnam, ki takšne avte ponujajo. Zato si precej obetajo tudi pri Kii. Sportage je na sceni že od leta 1993, ko je luč sveta ugledala prva generacija. Leta 2004 je bil čas za drugo, čez šest let za tretjo in zdaj se za novo ofenzivo pripravlja četrta generacija.
Najprej pade v oči povsem nova oblika. Predvsem prednjega dela, ki je res poseben in v primerjavi s predhodnikom tudi najbolj spremenjen. A morda je vseeno preveč agresiven oziroma drugačen, posledično je sicer nekaterim všeč, marsikomu pa tudi ne. Drugače je z zadkom, ki je manj samosvoj, a celo bolj prijeten in všečen. Novi Sportage je v primerjavi s predhodnikom na voljo s štirimi dodatnimi barvami in novimi platišči velikosti od 16 do 19 palcev. Prvič doslej je Sportage na voljo tudi z opremo GT Line, ki je seveda namenjena tistim kupcem, ki športnost postavijo pred eleganco. Skozi številke je novi Sportage od predhodnika daljši 40 milimetrov, a je v prid večji prostornosti za 30 milimetrov daljša tudi medosna razdalja. Za 38 litrov je večji tudi prtljažni prostor. Če je avto opremljen s kitom za popravilo gume, je prostora 503 litre, z zasilnim kolesom pa ga je v osnovi 491 litrov, po zlaganju zadnjih sedežev pa 1.492 litrov.
Prijetno presenečenje je notranjost. Materiali so na otip in pogled boljši, barvne kombinacije pa všečne. V nasprotju z nekaterimi konkurenti Sportage ponuja kar veliko gumbov, a so dokaj logično razporejeni in predvsem dovolj veliki. Počutje za volanom je dobro, če je avto opremljen z opremo GT Line, je volan športno trikrak in lepo sede v roki. Tudi na splošno je notranjost prijetna, morda bi lahko bili malce daljši sedalni deli tako na prednjih kot tudi na zadnjih sedežih. A seveda so krajši tudi zato, da ostane dovolj prostora za kolena potnikov zadaj. Posebej velja izpostaviti zvočno zaščito potniške kabine, ki je res odlična in brez težav poskrbi za prijetno vožnjo tudi, ko pod prednjim pokrovom 'ropota' dizelski motor.
Novi Sportage pa ne ponuja zgolj oblikovnih novosti, Korejci so mu namenili tudi trdnejšo karoserijo in številne nove varnostno-asistenčne sisteme. Nekatere tehnologije, kot so sistemi za opozarjanje pred neželenim menjanjem voznega pasu, opozarjanje na vozila v mrtvem kotu, asistenca za dolgo luči, opozarjanje na promet za vozilom pri vzvratni vožnji s parkirnega prostora, so že znani iz avtomobilov drugih znamk, a novost v Sportagu, tako kot tudi brezžično polnjenje prenosnega telefona, povezljivostne storitve (wifi) in navsezadnje tudi samodejno zaviranje v sili.
Žal je bil časovni okvir predstavitve premajhen za podroben preskus vseh motorjev, zato smo vozili le šibkejši dvolitrski turbodizelski motor v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom in 1,6-litrski turbobencinski motor s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko, oba pa s štirikolesnim pogonom. Dizelski motor, ki ponuja 136 'konj' skupaj s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom, preseneti s tihim delovanjem (oziroma odlično zvočno zaščito), na račun kompaktnega podvozja pa je na visoki ravni tudi počutje v avtomobilu. Sportage z 1,6-litrskim turbobencinskim motorjem je bil opremljen tudi z opremo GT Line, posledično pa je bil avto bolj športno usmerjen. Čeprav je motor prostorninsko majhen, nikakor ne razočara. A tako kot z vsemi podobnimi ni ravno najbolj varčen, še posebno ne pri odločnejši in dinamični vožnji. Poraba ,večja kot 10 litrov na 100 kilometrov, ni nič posebnega, malce krivde pa lahko pripišemo štirikolesnemu pogonu in samodejnemu menjalniku. Zadnji sicer deluje povsem spodobno in korektno, brez kakršnegakoli cikanja ali zatikanja.
Po kratkem preskusu je prvi vtis zelo pozitiven. Tako se zdijo povsem uresničljive tudi želje slovenskega zastopnika, ki si želi, da bi bil Sportage v Sloveniji še naprej dobro prodajano vozilo v svojem (tudi cenovnem) segmentu. K temu naj bi pripomogli bogata serijska opremljenost in cena na ravni najnevarnejših konkurentov. Natančna sicer še ni znana, bo pa kmalu, saj naj bi prvi Sportage četrte generacije na slovenske ceste zapeljal že v začetku marca.
Besedilo Sebastjan Plevnjak, foto tovarna
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del