Pri Oplu se zavedajo, da je vrnitev na pota stare slave dolgotrajna in zahtevna. A tudi zaradi bogate zgodovine verjamejo, da jim bo (če jim že ni) kmalu uspelo.
Letos mineva natanko 50 let, odkar so pri Oplu postavili temelje sodobnega avtomobilskega oblikovanja. Pred pol stoletja so namreč številne pomembne goste povabili v stavbo N10 v Rüsselsheimu na ogled prostorov, ki so bili potem za javnost in tudi večino Oplovih zaposlenih nedosegljiva trdnjava. Kajti v njih je nastal eden največjih avtomobilskih oblikovalskih centrov v Evropi. Poleg tega je bil Opel eden redkih avtomobilskih izdelovalcev s svojim lastnim oblikovalskim centrom. Večina evropskih avtomobilskih izdelovalcev je za razvoj in zasnovo novih avtomobilov najemala italijanske mojstre – Pietra Frua, Guiseppeja Bertoneja in Pininfarino, ki so se postavljali s svojimi podjetji za snovanje in izdelavo avtomobilskih karoserij.
Seveda pa se Opel zahtevnega projekta ni lotil brezglavo. Zamisel o lastnem oblikovalskem centru je nastala na podlagi dobrih izkušenj matične ameriške družbe GM (General Motors) s sedežem v ameriškem Detroitu. Američani so imeli nedaleč stran, v Warenu v zvezni ameriški državi Michigan, GM Styling, v katerem so že od poznih petdesetih let ustvarjali avtomobilsko prihodnost. V Rüsselsheimu stvari niso zapletali. Zgradili so oblikovno enako, le precej manjšo stavbo in nastal je oblikovalski center.
Vendar pa novi oblikovalski center ni bil namenjen zgolj snovanju novih avtomobilov, v njem so se rojevali tudi avtomobilski oblikovalci. V tistih časih v Evropi namreč ni bilo šole, v kateri bi se ti kalili. Pri snovanju avtomobila so pomagali grafični oblikovalci, kiparji in arhitekti. V Oplov oblikovalski studio so kmalu začeli prihajati ljudje z željo po pridobitvi znanja iz avtomobilskega oblikovanja in tako je nastala prva tovrstna evropska šola. Skozi leta so se v njej izučili številni danes priznani in cenjeni oblikovalci, ki se niso dokazali samo pri Oplu, temveč tudi pri drugih avtomobilskih znamkah. Omeniti velja mojstre, kot so Anatole Lapine, Erhard Schell, George Gallion, Charles M. 'Chuck' Jordan, Herbert Killmer, Chris Bangle, Murat Nasr in Hideo Kodama.
Oplov oblikovalski studijo pa je bil še veliko več. V njem je domoval tudi poseben oddelek Advanced design studio, v katerem so nastajali avtomobili, ki niso videli serijske proizvodnje. Drugače povedano, ustvarjali so prve evropske študije – izdelke, ki so bili narejeni kot podlaga za kasnejše serijske modele. Le leto po nastanku naprednega oblikovalskega centra je v njem nastala prva študija – Opel Experimental GT, za katero je bila zaslužna skupina mladih oblikovalcev, ki jo je vodil Erhard Schnell. Za tiste čase izjemen športni avtomobil so premierno predstavili na frankfurtskem avtomobilskem salonu leta 1965, čez tri leta pa je iz te študije nastal legendarni Oplov dvosed GT. Pod Schnellovim vodstvom je kasneje nastalo še veliko Oplovih legendarnih avtomobilov, med zadnjimi in bolj znanimi pa sta zagotovo Corsa in za marsikoga legendarna Calibra.
Danes v Oplovem oblikovalskem centru ustvarjajo oblikovalci iz več kot 20 držav, zdajšnji vodja oblikovalske ekipe Mark Adams pa je 11. vodilni Oplov oblikovalec. Adams se je Oplu pridružil leta 2002 in že dva meseca po njegovem prihodu je začela nastajati Opel Insignia. Po njegovem mnenju so bili Opli sicer nemško kakovostni, a so jim manjkala čustva. Tako je nastala nova smer oblikovanja, a ne nov oblikovalski jezik. Adams namreč želi vrniti Opel na pota stare slave, pri tem pa se zaveda, da to lahko traja tudi več kot deset let. In ker oblikovalski jeziki po navadi trajajo v povprečju od pet do šest let, se je odločil za drugačen pristop – svojo oblikovalsko usmeritev je poimenoval oblikovalska filozofija, ki lahko traja tudi sto let.
besedilo: Sebastjan Plevnjak foto: tovarna
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel