Ni ne motorno kolo ne avtomobil. Ima pa lahko kabino in električni pogon. Takšna bodo sodobna vozila za osebno mobilnost.
Toyotinega i-Roada smo prvič videli na razstavnem prostoru na preteklem marčnem salonu v Ženevi. To je že peti Toyotin poskus (študija) majhnega osebnega mobilnega vozila, kot so pri tej znamki krstili križanca dveh vozil, motornega kolesa in majhnega avtomobila. i-Road, ki naj bi ga v manjših količinah začeli izdelovati sredi leta 2014, je trikolesnik, ki je prevzel značilnosti obeh omenjenih zvrsti vozil. Stoji na treh kolesih, pravzaprav je podobno vozilo, s kakršnimi se je na primer HFS Morgan ukvarjal že pred več kot sto leti. Osnovna zamisel Toyotinih inženirjev je bila, da združijo prednosti obeh vrst, torej nezahtevnost, ki jo ponuja uporaba motocikla, ter udobje in stabilnost, ki ju ponujajo avtomobili. Gre za precej nekonvencionalno rešitev, ki pa se bo morda vendarle uveljavila tudi v praksi. V Toyotinem mestu v bližini Nagoje so v začetku oktobra že začeli uvajati nov način mobilnosti z imenom Ha:Mo (Harmonious Mobility – skladna mobilen), del tega projekta pa bodo tudi številni i-Roadi. Skupaj s francoskim Grenoblom pa je Toyota sklenila začeti projekt, s katerim bo v tem mestu od konca leta 2014 na voljo tudi okoli 70 i-Roadov za najem.
i-Road je, kot že omenjeno, trikolesnik, za boljše počutje voznika pa skrbi lahka kabina, ki ščiti pred vremenskimi vplivi, pa najbrž tudi pred kakšnim lažjim trkom, če bi se to zgodilo. V širino meri 870 milimetrov (skupaj z zunanjima stranskima vzvratnima ogledaloma). Čeprav na sprednjem sedežu sedi zgolj voznik, ima kabina vrata na vsakem boku. Prostora v zadku je prav toliko, da lahko na krajše razdalje voznik vzame še kakšnega sopotnika. Z nekaj več kot dvema metroma dolžine je i-Road dovolj kratek, da ga še lahko parkiramo na različnih površinah, štirje zavzamejo toliko prostora kot en malo večji osebni avtomobil.
Najpomembnejši del, ki govori o drugačnosti i-Roada, je njegova konstrukcija koles. Spredaj sta dve s 16-palčnima kolesnima obročema in velikostjo gum 80/90 (torej širino osem centimetrov), zadaj je le eno kolo, nameščeno na 10-palčnem kolesnem obroču in s širino 12 centimetrov. Tja svojo moč pošilja tudi elektromotor (podatkov zanj pri Toyoti ne navajajo). Zadnje kolo je tudi tisto, ki določa smer i-Roada. Sprednji dve sta tudi gibljivi, saj s pomočjo računalniškega programa zagotavljata, da se kabina i-Roada nagiba podobno, kot se v ovinkih nagibajo motociklisti. Pa še za nekaj lahko poskrbita ti kolesi, če vozimo po neravni površini, lahko izravnavata položaj koles in omogočata, da tedaj kabina i-Roada ostane v navpičnem položaju.
Dostop v i-Roadu je zares preprost, primeren za levičarje in desničarje, za levi in desni promet. Sedenje v i-Roadu je pravzaprav zelo podobno tistemu v avtomobilu. Tudi upravljanje je podobno, imamo torej volan ter dve stopalki, za plin in zavoro. i-Road ima tudi 'ročno' zavoro, upravljamo jo s stopalko povsem v levem zgornjem kotu prostora za noge. Izbiro smeri pogona opravimo z gumbi na levi strani mini armaturne plošče.
Vožnja z i-Roadom je preprosta, ker ni motorno kolo, zanj tudi ne potrebujemo čelade. Hitrosti, ki jih dosegamo, niso velike, je pa seveda zaradi hitre zmožnosti pridobivanja vrtljajev pri elektromotorju pospešek kar prepričljiv. Obračalni krog i-Roada je zelo majhen in meri tri metre, tako da je vozilce zelo okretno. Če smo v ovinek (pre)hitri, nas na to opozori vibriranje podvozja.
Najbolj i-Road spominja na Renaultovega Twizyja, a je ta večji in se zdi, da tudi kompaktnejši. i-Road je vsekakor tudi po teži bližji motornim kolesom, saj na tehtnico pripelje le z okoli 300 kilogrami. Ali je uporaben? Če nimamo pomislekov, vsekakor. A sosedov z njim najbrž ne bomo mogli prepričati. Razen če so zapriseženi pešci ali naravovarstveniki. Z njim bi najbrž to postal tudi i-Roadov lastnik.
besedilo Tomaž Porekar, foto Toyota in Mladen Alvirović
tehnični podatki:
Dolžina 2,35 m
Širina: 0,87 m
Višina: 1,445 m
Medosna razdalja: 1,7 m
Teža brez potnikov/tovora: 300 kg
Število sedežev: 1 (na Japonskem), 2 (v Evropi)
Obračalni krog: 3,0 m
Največja hitrost: 60 km/h (na Japonskem), 40 km/h (v Evropi)
Doseg z enim polnjenjem: 50 km (ob stalni hitrosti 30 km/h)
Vrsta pogona: elektromotor
Vrsta akumulatorja: litij-ionski
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere