70 let Seata: Od španskega do evropskega fenomena

Španska znamka avtomobilov praznuje 70 let. Njen pravi preporod se je dejansko začel s povezavo s koncernom VAG, ped tem so tesno sodelovali tudi s Fiatom. Pogosto Španci niso imeli veliko druge izbire kot kupiti ravno Seata. Za zdaj se ozirajo k novim ciljem, predvsem k e-mobilnosti.

Seat, ali 'po domače' Sociedad Española de Automóviles de Turismo, je španska avtomobilska znamka, ki je luč sveta ugledala 9. maja 1950, torej so lani praznovali 70-letnico, uradno pa so jo obeležili letos. Do leta 1986 so imeli status samostojnega avtomobilskega proizvajalca, tega leta pa so prešli pod okrilje Vokswagna, s čemer so dobili dostop do njihovega znanja in tehnologije (pa seveda svežega kapitala). In pravi zagon te znamke se je dejansko začel.

Kar predolgo, to vedo povedati mnogi Španci, je bila Seat ena redkih, če ne celo edina možnost nakupa vozil v tej deželi. Zato so tudi Španci kupovali z mislijo »vse, samo da ni Seat«, zelo podobno, kot smo Slovenci v času Jugoslavije kupovali avtomobile iz Kragujevca. A njihovi avtomobili, ki so nastajali v povezavi s Fiatom, so bili ravno zaradi tehnične sorodnosti s Fiatom več kot odlična slika tedanjega časa. Kar pa seveda ni bilo nujno slabo.

S sedeža v Martorellu v bližini Barcelone, so kupcem namenjali torej licenčne izdelke Fiata, ti pa so prihajali s tekočih trakov leta 1953 odprte tovarne Zona Franca v industrijski coni Barcelone. Njihov prvi model je bil seat 1400, ki je nastajal vse do leta 1963. Ta je prihajal v tovarno v razstavljenem stanju iz Italije, Španci so ga le sestavili in opremili s svoji logotipom. Temu modelu so sledili številni Fiatovi avtomobili, na katere so nalepili svoje logotipe in jih poimenovali Seat.

Med njimi je bil tudi Seat 600, španska različica znanega fička, ki je bil neke vrste južnoevropski VW hrošč, saj so tudi Španci ravno s  tem modelom začeli spoznavati pravi svet avtomobilizma. V njihovo ponudbo je sodil tudi podaljšan Fičko, Seat  800, ki so ga izdelovali le v Španiji. Niso seveda manjkali tudi bolj čustveni, Seat 124 spider, Seat 850 coupe, Seat 124 Sport 1600, pa limuzinski Seat 131, zanimiv je bil Seat 128 in še dolgo bi lahko naštevali. Z eno besedo: kar je imel Fiat, je imel v veliki meri tudi Seat.

V začetku osemdesetih let so se odnosi med Seatom in Fiatom začeli krhati. Španska znamka je potreboval precejšnjo finančno injekcijo, Fiat pa je ni bil pripravljen financirati, saj je bil zaradi naftne krize v sedemdesetih letih tudi sam precej prizadet. Zadeva je šla celo tako daleč, da je Fiat tožil Seat zaradi njihovega modela Ronda, ki je bil na las podoben takratnemu Fiatu Ritmo, a Španci so uspeli na sodišču dokazati, da je v njihovem avtomobilu zelo veliko povsem drugačnih sestavnih delov kot v Ritmu in tožba je padla.

Vezi s Fiatom so bile tako nepopravljivo prekinjene in španska vlada je začela iskati novega strateškega partnerja. V igri so bili tudi Toyota, Nissan in Mitsubishi, a na koncu so se odločili za Volkswagen, saj so že pred uradnim prevzemom Seata v njihovi tovarni nastajali prva generacija Ibize pa Passat oziroma Santana ter Polo oziroma Derby.

Prvi model, ki je v celoti nastal v partnerstvu v VAG, pa je bil Toledo prve generacije. Čeprav so ga zasnovali na tehnični osnovi Golfa II, pa je bil to samostojni model z značilno obliko, pod pločevino pa se je skrivala nemška tehnika. Okroglo obletnico so pri Seatu izkoristili tudi za predstavitev načrtov v prihodnje. Znamka si je v okviru koncerna našla svoj delež kupcev in zelo uspešno mesto pod soncem, v okviru sodobnih trendov pa si želijo Španci seveda še nekaj več. Od (pod)znamke Cupra, ki se je osamosvojila iz športno-dirkaškega odeleka (ta ravno praznuje tri leta obstoja), do pospešenega vstopa v svet elektromobilnosti.

Ker je Seat danes prisoten na več kot 70 trgih po celem svetu, je logično, da si želijo odrezati svoj delež kolača pri elektromobilnosti. To pomeni celo serijo takih vozil kot tudi razvoj polnilne infrastrukture. A tudi na vozila s pogonom CNG niso pozabili, ta je po njihovem mnenju tudi ena od upoštevanja vrednih alternativ bolj ekološke (pa tudi dostopne) mobilnosti, električni pa ne bodo le avtomobili ampak tudi druga prevozna sredstva, vključno s priljubljenimi e-skroji, ki jih pospešeno razvijajo.

Pri Cupri je električni tudi njihov dirkaški program, na primer sodelovanje v električnem prvenstvu turnih dirkalnikov e-TCR (tudi kot razvojni partner), ki bo luč sveta ugledalo letos junija s prvo dirko v Valelungi. Ali pa Extreme E, ekstremne dirke po brezpotjih z električnimi terenci, ki pričenja prvo sezono prav te dni, kjer so bili prav tako zraven od začetka.

 »Španija lahko postane eden od najpomembnejših centrov e-mobilnosti v Evropi. Pred 70 leti smo začeli Španijo postavljati na kolesa. To lahko zdaj ponovimo, v veliko širšem evropskem merilu, tudi s pomočjo elektrike. Obletnica naše znamke je idealen trenutek, da se ozremo v prihodnost,« je ob obletnico povedal predsednik znamke Wayne Griffiths. To potrjuje tudi vložek 5 milijard evrov v e-mobilnost do leta 2025.

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja