V Slovenijo večina pogonskih goriv prihaja iz istega logističnega središča, (drobne) razlike so le v aditivih.
Večina voznikov je verjetno že slišala trditve, da je mogoče z gorivom ene naftne družbe prevoziti več kilometrov kot z gorivom druge. Takšna prepričanja pogosto širijo predvsem tisti, ki avtomobilske tehnike ne poznajo najbolje. Toda koliko resnice je v tem?
Že prvo dejstvo govori proti takšnim razlagam: večina pogonskih goriv v Slovenijo prihaja iz istega logističnega sistema, obenem pa morajo vsa goriva izpolnjevati stroge slovenske in evropske standarde kakovosti. Pri običajnih vrstah goriva so zato razlike med ponudniki, kot sta največja Petrol in MOL, v praksi zelo majhne. Petrol sicer kakovost svojih goriv preverja tudi v lastnem laboratoriju.
Nekoliko drugače je pri tako imenovanih premium gorivih, ki jih ponudniki prodajajo po višjih cenah. Ta vsebujejo dodatke za boljše zgorevanje in čiščenje motorja. Pri Petrolu za gorivo QMax med drugim trdijo, da omogoča učinkovitejše delovanje motorja, čistejši sistem vbrizga ter pri dizelski različici tudi do 50 kilometrov daljši doseg v primerjavi z običajnim gorivom.
Kljub temu so dejanske razlike v porabi običajno zelo majhne. V praksi znašajo od enega do treh odstotkov, pogosto celo manj. Na doseg avtomobila imajo precej večji vpliv temperatura zraka, veter, tlak v pnevmatikah, prometne razmere, relacija in predvsem slog vožnje. Občutek, da z gorivom enega ponudnika prevozimo več kilometrov kot z drugim, je zato pogosto posledica subjektivnega občutka ali drugačnega načina točenja goriva.
Zanimivo je tudi, da lahko razlike nastanejo že pri samem polnjenju rezervoarja. Samodejni izklop ročke za točenje namreč ni vedno enako občutljiv, zato se lahko zgodi, da na eni črpalki natočimo nekoliko več goriva kot na drugi. Voznik potem dobi občutek, da je z enim rezervoarjem prevozil več kilometrov, čeprav je bil rezervoar dejansko bolj napolnjen.
Če želimo porabo primerjati čim bolj objektivno, je priporočljivo gorivo vedno točiti do prvega samodejnega izklopa ročke, voziti po podobnih relacijah in rezultate spremljati skozi več zaporednih polnjenj. Smiselno je tudi preračunati porabo v litrih na 100 kilometrov, saj občutek za doseg pogosto ni najbolj zanesljiv pokazatelj.
