Digitalni radio: zaradi novosti, ki še prihajajo boste znova začeli uporabljati 'klasični' radio

Digitalni radio je za veliko voznikov še vedno precejšnja novost. In ob dejstvu, da je slovenski vozni park v povprečju starejši od desetih let, večina osebnih avtomobilov še ne omogoča njegovega sprejemanja. A možnosti, ki jih prinaša, so skoraj nepredstavljive.

Digitalni radio: zaradi novosti, ki še prihajajo boste znova začeli uporabljati 'klasični' radio (foto: David L F Smith) David L F Smith
8. 12. 2021

Vožnje z avtomobilom si dandanes brez radijskega sprejemnika skoraj ni mogoče predstavljati. Še zlasti na poti v službo in tedaj, ko je v vozilu voznik sam. Statistika kaže, da Slovenci večino časa v avtomobilu preživimo sami, radio pa je tako še posebej v času prometnih konic dobrodošel sopotnik za preganjanje časa (in pridobivanje informacij). A čeprav v času naraščanja možnosti izbire vsebin po zaslugi storitev na zahtevo in spletnega radia »klasični« radio morda ni več tako popularen, kot je bil nekoč, je vseeno še deležen razvoja. Še več, v zadnjem obdobju je doživel velik korak naprej, v precejšnji meri tudi po zaslugi domačih inženirjev.

Kaj pravzaprav je digitalni radio

Upal bi si staviti, da večina ljudi radio še vedno v veliki meri povezuje z analognim sistemom in valovanjem s frekvencami (v razponu med 87,50 in 108,00 megahertza), vendar pa strokovnjaki že nekaj desetletij razvijajo sistem, ki bo omogočal lažje pokrivanje krajine in večjo kakovost zvoka. Gre namreč za tako imenovan standard DAB, za digitalni radio, ki ima svoje korenine že globoko v 80. letih prejšnjega stoletja, razvoj pa se je začel pod projektnim imenom Eureka-147. A trajalo je kar nekaj let, da je projekt tudi v praksi zaživel. To se je zgodilo šele prvega junija 1995, ko je z oddajanjem pričela norveška mreža NRK, še istega leta pa so z oddajanjem pričeli pri britanskem BBC-ju in švedskem nacionalnem radiu.

Kmalu za prvimi večjimi koraki pa se je začel razvoj tehnologije DAB tudi v Sloveniji. Pilotni projekt s tehnologijo T-DAB se je namreč pričel že leta 1997 v Ljubljani, vendar pa je razvoj kmalu zamrl in ostal v mirovanju naslednjih deset let. Vse do leta 2006, ko so ga znova zagnali – tudi z mislijo na čim hitrejšo realizacijo, kar bi vodilo k temu, da bi se zanj pričele odločati tudi radijske postaje. Do te faze je Slovenija prišla v letu 2013, ko so zanimanje začele kazati največje komercialne radijske postaje, dve leti kasneje pa je bilo vzpostavljeno tudi prvo omrežje, poimenovano R1.

Kako deluje in katere so torej prednosti tehnologije, ki bo v prihodnjih letih najverjetneje pokopala tehnologijo klasičnega radia, pri katerem signali potujejo prek ultra kratkih valov, je razložil Bojan Ramšak z RTV Slovenija, eden največjih poznavalcev tega področja pri nas. Za kako pomembno tehnologijo gre, govori dejstvo, da se države, kot so Norveška, Švica in Avstrija, že odločajo za ugašanje oddajnikov FM, signal DAB+ pa uporablja 42 držav po vsem svetu.

Povedano preprosto: DAB je torej nadaljevanje zgodbe, ki jo je začel klasični radio, a v digitalni obliki. Hkrati je prilagojen času, kar pomeni, da je še bolj dostopen in uporabniku prijaznejši, bolj enostaven za uporabo. Ob tem v primerjavi s klasičnim radiem prinaša kar nekaj prednosti, pri čemer je prva večja kakovost zvoka.

A pri tem gre, kot poudarja Ramšak, 'le' za teoretično možnost, saj se radijske postaje oziroma izdajatelji sami odločajo, kako kakovosten signal želijo predvajati poslušalcem. Močnejši in bolj zaščiten kot je signal, več bo morala postaja za predvajanje odšteti denarja, hkrati pa tudi ta kakovost ni vselej zagotovljena. A o tem nekoliko kasneje.

Druga prednost je robustnost signala pri prenosu, kar pomeni, da težje prihaja do motenj signala, ki je tako bolj čist, tretja prednost pa je lažje rokovanje s tehnologijo. Uporaba klasičnega (FM) radia namreč zahteva poznavanje frekvenc, na katerih se nahajajo postaje, pri čemer je potrebno priznati, da funkcija samodejnega iskanja (AF), ki išče med vsemi postajami in se »ustavi« pri vsaki z dovolj čistim signalom, vse skupaj močno poenostavi. DAB radio na drugi strani takoj ponuja seznam postaj, ki so na voljo, običajno po abecednem vrstnem redu in pa, če se izdajatelj tako odloči, s sliko logotipa postaje oziroma naslovnico zgoščenke, na kateri se nahaja skladba, ki se pravkar predvaja.

Naslednja prednost je pokritost s signalom. Čeprav gre za relativno novo tehnologijo, ki je še vedno v fazi širitve – ne nazadnje je delež posameznikov, ki poslušajo DAB radio, nekajkrat nižji od deleža tistih, ki poslušajo klasični FM radio – je pokritost Slovenije že zelo velika, okrog 80 odstotkov. Zahvala za to gre dejstvu, da so na RTV Slovenija, kjer skrbijo za vzdrževanje in nadgrajevanje omrežja, pokritost uspeli doseči z vsega 11 oddajniki.

Poleg tega je infrastruktura precej manjša, sestavljena iz veliko manjšega števila komponent, kar pa posledično vodi k robustnosti, saj je zaradi skromnejšega števila komponent možnost, da se kak člen v omrežju pokvari, precej manjša. Sistem je s tega vidika tudi precej bolj enostaven kot spletni radio, pri čemer pa, tako Ramšak, oba delujeta »v sožitju« in ne kot konkurenca drug drugemu.

Sicer pa je pomembna lastnost DAB oddajnikov, ki je poslušalci sicer ne opazijo, veliko večja varčnost. Medtem ko vsak FM oddajnik oddaja z močjo 25 kilovatov, oddaja vsak DAB oddajnik le z enim kilovatom moči. Prihranki pri porabi električne moči so na tem področju velikanski.

Uporaba kot pri FM ... ali še boljša

Kar je pomembno za (bodoče) uporabnike DAB radijskih sprejemnikov, je sicer dejstvo, da so ti na pogled enaki kot klasični FM sprejemniki, s to (že omenjeno) izjemo, da v vozilih, ki so opremljeni z »velikimi« barvnimi LCD zasloni, ponujajo precej več informacij o vsaki postaji. Nemalokrat celo sprejemniki sami preklapljajo med signalom FM in DAB, odvisno od tega, kateri signal je boljši. To bo še posebej pomembno pri prehodu na tovrstno tehnologijo v času, ko FM signala slovenske radijske postaje ne bodo več oddajale. Pri tem se verjetno vsaj peščici ljudi pojavlja vprašanje, kaj bo to pomenilo za njihove starejše avtomobile, opremljene s klasičnimi sprejemniki dimenzij 1 DIN.

Strah, da bi »izgubili« radijski signal, je tudi v tem primeru odveč, saj proizvajalci radijskih sprejemnikov za naknadno vgradnjo v avtomobile že ponujajo sprejemnike, ki lahko sprejemajo DAB signal, cene za takšne avtoradie priznanih blagovnih znamk pa se začnejo pri približno 100 evrih. Pri novih avtomobilih je vgradnja DAB sprejemnikov od lanskega leta v Sloveniji (v skladu z direktivo EU iz leta 2018) obvezna.

DAB radijski sprejemniki so na pogled enaki DAB sprejemnikom, rokovanje z njimi pa je v nekaterih primerih enako, v drugih pa pravzaprav še lažje kot pa rokovanje s klasičnimi sprejemniki.

Digitalizacija radijskega oddajanja pa prinaša tudi možnost številnih novih dodatnih funkcij. Prva je (v teoriji) možnost uvedbe neskončnega števila postaj. Medtem ko so klasični FM sprejemniki omejeni z zgoraj navedenim frekvenčnim področjem, pri čemer lahko prihaja do mešanja signalov med dvema postajama s podobno frekvenco, lahko na enem omrežju oddaja do 19 digitalnih radijskih postaj, število omrežij pa lahko upravljavec po potrebi povečuje.

RTV Slovenija je tako leta 2016 zagnala prvo omrežje (R1), ki pokriva celotno omrežje, v lanskem letu pa sta bili vzpostavljeni dve dodatni omrežji, eno na vzhodu in drugo na zahodu države (obe označeni z R2); obstaja pa še tretje oziroma četrto omrežje, ki pa pokriva zgolj Ljubljano in njeno okolico. Tako denimo vsa slovenska omrežja DAB že ponujajo možnost predvajanja skoraj 60 postaj, ne da bi med njimi prišlo do mešanja signalov.

Digitalni signal pa je na drugi strani tudi lažje »manipulirati«, seveda v pozitivnem smislu. Mogoče ga je torej zaščititi (kar seveda nekaj stane, strošek pa leži na plečih izdajatelja vsebin), posledično pa je lažje zagotoviti večjo kakovost oziroma manjšo verjetnost, da bi prišlo do izgube informacij zaradi slabšega sprejema, kot se to dogaja pri FM signalu. Dobro zaščiten signal namreč omogoča lažjo rekonstrukcijo izgubljenih podatkov, s čimer uporabniku zagotovi čistejši zvok.

Sprva so bile v Sloveniji na voljo štiri stopnje zaščite signala, vendar pa se je izkazalo, da je četrta stopnja preslaba, tretja pa povsem ustrezna za običajne signale (medtem ko sta prva in druga stopnja predobri in posledično predragi, da bi ju bilo smiselno uporabljati), zaradi česar so se na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odločili, da uporabe najslabše zaščite novim radijskim postajam v omrežju DAB ne dovolijo več, saj slabe luči ne meče na postajo, ki plačuje slabšo zaščito lastnega signala, pač pa na upravitelja omrežja, ki je v tem primeru RTV Slovenija.

Vsaka radijska postaja mora sicer zaprositi za oddajanje v omrežju, zaradi česar se je že pojavil strah pred združevanjem postaj, kot se je zgodilo na omrežju FM. Prvo omrežje se je namreč že pred časom zapolnilo, zaradi česar je tudi prišlo do postavitve novih, vendar pa postaje sedaj že več kot leto dni čakajo na razpis za razdelitev »mest« znotraj novih omrežij, kar bo posledično prineslo precej bogatejšo radijsko krajino, ko bo do tega naposled tudi prišlo.

Prednosti so številne

Čeprav številne trgovine s tehničnim blagom že ponujajo tako imenovane DAB radijske sprejemnike, pa glavnino uporabnikov zaenkrat še vedno predstavljajo vozniki oziroma potniki v avtomobilih. Tudi zato je bil primarni cilj ob vzpostavljanju omrežja pokritje avtocestnega križa in ta je, vsaj v predelih, kjer avtocesta poteka po odprtem, že pokrit. Šibka točka tako ostajajo le še cestni predori, oktobra pa so na RTV-ju začeli s pilotnim projektom, v sklopu katerega so signal DAB kot v prvem omogočili v šentviškem predoru.

V prihodnjih letih je nato cilj z DAB signalom opremiti vse slovenske avtocestne predore, daljše od 500 metrov, k sreči pa, kot poudarja Ramšak, velik potencial v tem vidi tudi DARS, ki je kot partner že pristopil k projektu. Podjetje, ki upravlja s slovenskimi avtocestami, namreč v projektu vidi dodatne možnosti za obveščanje voznikov o morebitnih nevarnostih in dogodkih.

Potrebno je sicer omeniti, da bo z vzpostavitvijo DAB omrežij v predorih mogoče poslušati vse radijske postaje v omežju, ne le postaj mreže RTV Slovenija. Ne nazadnje DAB tehnologija omogoča tudi posredovanje informacij o vremenskih razmerah, razmerah na cesti, zamudah, cenah goriv, cenah parkirišč in tako naprej, o čemer lahko več preberete v okvirju na robu strani. Možnosti uporabe so tako v primerjavi z FM signalom neprimerno večje.

Čeprav se o tehnologiji DAB 8 oziroma DAB+ nekoliko več govori šele zadnjih nekaj let, pa sta bila prva, ki sta DAB sprejemnike začela vgrajevati v avtomobile, v Evropi Opel in Vauxhall, in to že 15 let nazaj, leta 2006!

Jasno je torej, da je DAB oziroma digitalni radio prihodnost in le še vprašanje časa je, kdaj bo v celoti izrinil FM radio. V tujini, sploh v Skandinaviji, se to že dogaja, na Norveškem so že napovedali ugasnitev FM oddajnikov, spet drugod o tem še razmišljajo oziroma se pripravljajo na mehak prehod, kar pomeni, da bodo oddajnike ugasnili, ko ne bodo več rentabilni oziroma bo število uporabnikov DAB radiev preseglo število uporabnikov FM sprejemnikov. Kaj pa pri nas? Kot pojasnjuje Ramšak, nekega konsenza še ni, vsekakor pa je mnenja, da bi bilo potrebno čim glasneje promovirati uporabo tovrstne tehnologije, saj bodo odgovorni le tako uvideli, da obstaja interes za napredek na tem področju. Razloga, zakaj ne bi opravili čim hitrejšega prehoda, namreč ni.

Digitalni ali internetni radio?

Na prvi pogled se zdi, da je DAB tehnologija konkurenčna spletnemu radiu, vendar pa gre za dve storitvi, ki se pravzaprav med seboj dopolnjujeta. Internetni radio namreč za delovanje potrebuje internetno povezavo oziroma prenos (mobilnih) podatkov, hkrati pa omogoča večji nabor vsebin, saj je geografsko neomejen. Tako lahko tudi v Sloveniji brez težav poslušamo ameriški spletni radio.

Digitalni radio na drugi strani deluje precej bolj podobno klasičnemu (FM) radiu. Gre namreč za to, da radijska postaja zakodira svoj signal, ga spremeni v digitalno obliko in nato prek valov posreduje do radijskih sprejemnikov. Ker pa gre za digitalni prenos, za kodiranje podatkov, je mogoče poleg audio vsebine posredovati tudi metapodatke, kot so naslovnica zgoščenke, fotografija izvajalca in podobno, uporabnik pa za to ne potrebuje internetne povezave.

Prometne informacije neposredno na zaslonu

Klasični oziroma FM radijski sprejemniki omogočajo zgolj prenos avdio signala, možnosti tako imenovanega DAB signala pa so neprimerno večje, za kar gre velika zasluga tudi Evropski radiofuzni mreži (EBU). Ta je namreč istega leta, kot so v Sloveniji začeli izvajati prve poskuse s tehnologijo DAB, pričela sodelovati z različnimi proizvajalci navigacijskih naprav.

Njihov načrt je bil preko teh naprav omogočiti predvajanje različnih informacij o stanju na cestah, s čimer bi močno nadgradili zmožnosti tehnologije RDS. In ker gre za prenos podatkov, ki je podoben tistemu pri brezžičnem internetu, za prenos podatkov pa se uporablja kodiranje XML, so te možnosti resnično skoraj neomejene. Protokol, ki omogoča tovrstne storitve, se imenuje TPEG in ga sicer že uporabljajo v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji ter nekaterih drugih državah v Evropi in po svetu.