»Saj veš, kaj pravijo o posojanju žene in zobne ščetke,« se s smehom na vprašanje o tem, ali kdaj za volan svojega Dodgea Chargerja spusti še koga drugega, odzove Iztok Melanšek. Basist priljubljene slovenske skupine Tabu je namreč ponosni lastnik Chargerja z letnico 71', ki je na sončno stran Alp prišel naravnost iz Kalifornije.
Na koncerte se največkrat prevaža s kombijem, vsakodnevne razdalje premaguje z novim Peugeotom 5008, a prava paša za oči je njegov Dodge Charger letnik 1971, varno parkiran v garaži.
Iztok Melanšek je tisti, ki pri priljubljenih Tabujih skrbi za zven bas kitare, v prostem času pa najraje zabrni s svojo ameriško pošastjo, ki v sebi skriva 440-inčni V8 motor. "Pri pospeševanju čutiš in slišiš vsakega, pod pokrovom motorja ujetega konja posebej," nam je zatrdil v intervjuju.
Nam zaupate, kdaj ste prvič zagledali katerega izmed legendarnih ameriških avtomobilov? Je bila ljubezen na prvi pogled?
Ljubezen sega že daleč nazaj v najstniška leta, moj prvi, še osnovnošolski bend se je imenoval Pontiac.
Čez leta sem te čudovite stvore opazoval le od daleč, a ko sem si ga pred 15 leti privoščil kot svoj poročni prevoz, je dokončno preskočila iskrica in padla je odločitev, da kmalu zahrumim tudi sam.
Kaj pa je botrovalo temu, da ste se odločili postati lastnik enega izmed njih? Dobra priložnost, dolgoletna želja?
Ko želja zori toliko časa, je potrebna le dobra priložnost in malo 'jajc', da premagaš racionalni del možganov, saj tovrsten nakup, obnova in vzdrževanje takšnega 50-letnika vodi v neizbežno brezno brez dna, kar se tiče financ in vlaganja, kar pa gladko premaga užitek ob vožnji in druženju s podobno mislečimi pacienti.
Zakaj prav Dodge Charger? Kje vam je padel v oči?
Najprej sem bil lastnik Forda Mustanga 1977, a Charger mi je vedno trkal na dušo. Je namreč eden tistih kultnih modelov, ki smo jih lahko včasih videli le v ameriških filmih in ob katerem smo mnogi najstniki doživljali erekcije.
Ker je ta privlačnost ostala tudi v zrelejših letih in ker se je ponudila priložnost, sem pač sledil srcu in za to mi nikoli ni bilo žal.
Po kakšnem ključu ste izbrali letnik?
Če bi sredstva omogočala, bi najbrž izbral kakšnega iz zlatih let dobe muscle car, torej 68 ali 69, ampak ker se mi je na dlani ponujal moj '71 in ker mi je bila oblika šasije kot steklenica Coca-Cole vedno pri srcu, se nisem predolgo obotavljal, ko je šlo zares.
Od kod prihaja vaš Dodge? Je bil že prej na evropskih tleh, ste ga uvozili iz Amerike?
Dobil sem ga naravnost iz Kalifornije, kar je bilo zagotovilo za dober in čist 'pleh', zagotovljeno mi je bilo, da je v dobrem stanju, normalno vozen, kar se je k sreči izkazalo za resnico, zato so bili občutki ob priodu toliko lepši.
Se je pri tem kako zapletlo? Kako je potekal postopek?
Vse je potekalo gladko, ladjo sem neposredno vseskozi spremljal na njeni poti, ploskal za vsako miljo. V Sloveniji se z uvozom ameriških vozil ukvarja kar nekaj ljudi, ki dobro poznajo postopke in poskrbijo, da vse teče, kot mora.
Iskreno, če bi se sam lotil vsega, bi mi najbrž vzelo veliko več časa, požrlo tono živcev in verjetno tudi stalo malo več.
Lahko poveste še, koliko ste zanj odšteli in koliko mu je v vseh teh letih zrasla cena?
Pred več kot desetimi leti sem zanj odštel približno 15.000 € in še kakšna dva za transport ter vse dajatve. Koliko je vreden danes, težko ocenim, saj sem vanj vložil ogromno časa in dela. S prijateljem Donaldom, ki mi je pomagal pri prenovi, sva v štirih letih, kolikor je trajala generalna obnovitev, sestavila neskončne Excelove tabele delov, saj sva bila res temeljita.
Avtomobili te znamke, modela in letnika se v Evropi trenutno prodajajo med 30.000 in 60.000 €, glede na stanje mojega, pa bi rekel, da smo v zgornji polovici. Trenutno še ne razmišljam o prodaji, zdaj je čas, da žanjem sadove.
Gre za 7,2-litrski motor. Kakšna je končna hitrost? Kaj pa pospešek?
Tako je, gre za 440-inčni V8 motor, največjo različico, ki jo je Chrysler vgrajeval v svoje stroje. O končni hitrosti težko govorim, saj ga nisem pognal do skrajnih limitov. Pri 190 km/h so bili členki že krepko beli, saj vgrajeni 'power steering' ni enak današnjemu aktivnemu servokrmiljeju, ki stabilizira volan pri velikih hitrostih.
Volan ostaja mehak in vse skupaj postane precej nevarno. Sem pa čutil, da je še nekaj malega rezerve. Pospeški pa so seveda najzabavnejša plat teh motorjev z ogromnim navorom.
Pri pospeševanju čutiš in slišiš vsakega, pod pokrovom motorja ujetega konja posebej.
Kaj pa je razlog, da ste se pridružili AMK Filand?
AMK Filand je klub, ki združuje navdušence nad ameriškimi vozili v Savinjski in Šaleški dolini ter deluje že skoraj dve desetletji. Sam sem se mu pridružil pred nekaj več kot desetimi leti.
Kot lastnik ameriškega starodobnika potrebuješ somišljenike, ljudi, na katere se lahko vedno obrneš za nasvete in pomoč, ter brate, s katerimi se podajaš na V8 dogodivščine po Sloveniji in prek meja. Postali smo družina prijateljev, ki se redno udeležuje srečanj lastnikov ameriških vozil in smo organizatorji srečanja Days of Thunder, ki je postalo eden najvidnejših dogodkov v naši regiji.
Kot pravite, ste organizatorji Days of Thunder, enega največjih srečanj ameriških vozil na slovenskih tleh. O kako dolgi tradiciji je govora? Koliko vozil se vsakoletno udeleži projekta?
Letos se je dogodek iz Savinjske doline prvič prestavil v Velenje, na čudovito lokacijo ob Velenjskem jezeru in je bil najbrž res največji tovrstni dogodek pri nas. Prireditveni prostor Vista nam je zaradi svoje velikosti in odlične lokacije omogočil izvedbo krasnega mitinga, ki ga je obiskalo približno 250 ameriških vozil, število obiskovalcev pa ocenjujemo na 7 oziroma 8000.
Tradicija sega v leto 2007, v same začetke slovenske 'American Cars' scene, a čez leta se je z majhnega piknika lastnikov ameriških lepotcev prelevila v vseslovensko srečanje, ki se ga redno udeležujejo tudi gosti iz tujine.
Pogoj je V8?
Pogoj za vstop na prizorišče z vozilom je ameriško poreklo le-tega, ne glede na letnik, prevladujejo pa seveda starodobniki V8.
Obiskovalci lahko seveda pridejo na Days of Thunder tudi s fičkom, a ga bodo žal morali pustiti na zunanjem parkirišču.
Opažate, da je vse večje tudi zanimanje med obiskovalci?
Vsekakor, obisk je vsako leto večji. Ljudje imajo od blizu priložnost videti in slišati avtomobile, ki jih sicer vidijo samo v hollywoodskih filmih. In ni redek pojav, da se kakšen navdušenec kmalu po obisku takšnega srečanja spremeni tudi v lastnika Američana.
Kakšnih vprašanj ste s svojim Dodge Chargerjem najpogosteje deležni?
Hahaha, o tem bi lahko spisal cel esej. Lepo je videti, da ljudi avto zanima in da privablja nasmehe na obraze. Lastniki starodobnikov se zelo radi pogovarjamo o svojih mašincah, zato nam tovrstni pogovori niso nikoli odveč, je pa res, da so nekatera vprašanja pogostejša kot druga.
Na prvem mestu so seveda vprašanja o porabi, motorju, za koliko je naprodaj in podobno. Se pa še vedno najdejo tudi takšni, ki brcajo v gumo in sprašujejo, ali je to Mustang.
Preberite si še: To so najdražji avtomobili za vzdrževanje: od servisov za nekaj stotisočakov do bajnih zavarovanj
Vaš avtomobil je mogoče najeti tudi za poročna slavja. V ponudbi imate še kar nekaj ameriških vozil. Kakšen je v tem primeru postopek? Avtomobil na kraj dogodka pripeljete sami?
Glede na to, da smo bili zelo pogosto deležni prošenj, če se lahko naši avtomobili najamejo tudi za poroke, smo se s fanti iz kluba odločili, da si na takšen način pokrijemo stroške za kak rezervni del ali vsaj za poln tank bencina tu in tam. Ustanovil sem Porocniavto.si, spletni servis za najem vozila, ki omogoča najem vozila za nekaj ur, seveda vedno s šoferjem, ki je v večini primerov kar voznik sam.
Spustite koga drugega sploh za volan?
Saj veš, kaj pravijo o posojanju žene in zobne ščetke. (smeh)
No, ni tako ekstremno, ampak v resnici avto resnično zaupam le redkim izbrancem, ki so tako ali drugače blizu meni ali avtomobilu.
Gre vendarle za projekt, v katerega je bila vložena duša in če ne drugega, ne bi želel, da bi imel kdo slabo vest, če bi se avtomobilu v njegovih rokah kaj neprijetnega zgodilo.
Koliko kilometrov letno naredite s Chargerjem?
Vozim ga, kolikor je le mogoče. V času sezone, sploh poleti, je pogosto kar moje prvo vozilo, sploh za vse krajše relacije. Ker mi števec za milje dela malo po svoje, kot abrahamu pritiče, bi na oko ocenil, da naredim kakšnih 5000 km letno.
Kaj pa sicer vozite, kadar je Dodge varno pospravljen v garaži?
Trenutno vozim novega Peugeota 5008, s katerim sem zelo zadovoljen in je odličen voz, bi se pa zlagal, če bi rekel, da ne pogrešam prejšnjega Chryslerja Grand Voyagerja, ki mi je bil s svojo prostornostjo in dušo nekoliko bolj pisan na kožo.
Preberite si še: DJ Umek ima recept za visoke cene bencina, to se mu je zgodilo na Madagaskarju
Na kakšen način pa s Tabuji premagujete razdalje?
Razdalj je ogromno in kar nekaj smo jih premagali tudi s prej omenjenim Grand Voyagerjem, v večini primerov pa imamo seveda za ta namen najeti kombi in šoferja.
Ni lepšega, kot se po napornem tednu v službi usesti v poln avto sotrpinov, ki živimo za rokenrol vse svoje življenje. Najzabavnejši trenutki so se zgodili v kombiju na poti na in s koncertov (smeh).
Imate še kak sanjski avtomobil, bolj ali manj dosegljiv?
Bom kar neskromno priznal, da trenutno že vozim svoje sanje. Sodobnejši avtomobili me, iskreno, ne mikajo tako zelo, kot še kakšna ameriška podrtija. Zagotovo bom kdaj v življenju sedel še za volan kakšnega starega Dodgea Demona, Chevyja El Caminoja ali Mercuryja Cougarja.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel