Dolga leta je veljala misel, da gre za nič drugega kot navaden odpadek. Zdaj bi to lahko odigralo ključno vlogo v cestni infrastrukturi.
Španija, ena največjih svetovnih pridelovalk oljk, išče nove načine uporabe za organske ostanke, ki nastajajo pri njihovi pridelavi. V Barceloni že poteka pilotni projekt, v okviru katerega preizkušajo novo asfaltno mešanico z biološkim ogljem, pridobljenim iz ostankov oljk in borovcev. Cilj je ambiciozen: občutno zmanjšati emisije ogljikovega dioksida pri gradnji cest in hkrati bolje izkoristiti materiale, ki bi sicer ostali odpadek.
Biološko oglje v novi mešanici nadomešča del običajnih mineralnih polnil, pri tem pa osnovne strukture asfalta ni treba bistveno spreminjati. Prve uporabe materiala pri javnih gradbenih projektih so predvidene v drugi polovici leta 2026, nato pa bodo strokovnjaki približno leto dni spremljali njegovo obnašanje v resničnih razmerah. Šele rezultati tega preizkusa bodo pokazali, ali je tehnologija primerna tudi za širšo uporabo.
Ključna sestavina novega asfalta nastaja s pirolizo organskih ostankov. Gre za postopek, pri katerem material segrevajo v okolju z zelo malo kisika. Tako nastane stabilen material z visoko vsebnostjo ogljika oziroma biološko oglje, ki ga je mogoče vključiti neposredno v asfaltno mešanico.
Emisije bi lahko zmanjšali za kar 75 odstotkov
Največja prednost nove tehnologije bi lahko bila njen vpliv na okolje. Po dosedanjih ugotovitvah bi lahko nova asfaltna mešanica emisije ogljikovega dioksida zmanjšala za do 75 odstotkov.
Obenem naj bi imela zelo dobro odpornost proti prodiranju vode. Če se bodo laboratorijski rezultati potrdili tudi na cestah, bi to lahko pomenilo daljšo življenjsko dobo vozne površine in posledično manjšo potrebo po pogostih popravilih.
Projekt je zanimiv tudi z vidika krožnega gospodarstva. Organski ostanki iz oljčnih nasadov, ki so bili doslej predvsem stranski proizvod kmetijske dejavnosti in proizvodnje oljčnega olja, bi tako dobili povsem novo vrednost v velikih infrastrukturnih projektih.
S tem bi bilo mogoče hkrati zmanjšati količino neizkoriščenih organskih ostankov, porabo naravnih surovin in emisije, povezane s proizvodnjo običajnih asfaltnih materialov.
Za zdaj gre še za preizkus, zato bo odločilno prihodnje leto spremljanja novega materiala v dejanskih prometnih in vremenskih razmerah. Če bodo rezultati potrdili ugotovitve iz laboratorija, pa bi se lahko na evropskih cestah v prihodnjih letih pojavil asfalt z izvorom, ki bi ga še nedavno le redki povezovali s cestogradnjo – v oljčnih nasadih.
