Njen Sherpa lahko varno pospravi dve kolesi, na strehi pa ima dovolj prostora za štiri deske za srfanje.
Da se aktiven življenjski slog in življenje na štirih kolesih odlično dopolnjujeta, dokazuje Sandra Boštjančič.
Ljubljančanka, sicer navdušena športnica, je namreč zavihala rokave in si na štirih kolesih uredila dom, z jesenjo pa odpotovala na prvo popotovanje po Evropi.
View this post on Instagram
Sandra, kam vas je pot najprej zanesla?
Najprej sva s kolegico odšli v Dolomite, kjer sva nekaj dni kolesarili, nato sva nadaljevali pot proti Švici. Ustavili sva se v St. Moritzu, kjer v zimskem času učim smučanje, zdaj pa smo s prijatelji odkrivali tamkajšnje kolesarske poti.
Nato sva obiskali še vrsto drugih švicarskih naravnih biserov, od gorskih prelazov do dediščine arhitekturne ikone Petra Zumthorja, katerega sloviti kompleks term se skriva v odročni dolini med tradicionalnimi švicarskimi kočami.
Ustavila sem se tudi v Zermattu, kjer sem svoj čas veliko smučala in mi je ostal v lepem spominu. Od tod sem pot nadaljevala sama, saj se je prijateljica morala vrniti domov. Odpeljala sem se na francosko obalo, pot nadaljevala proti španskemu severu in nato naravnost do portugalskega Penicha. Od tam sem se po nekaj tednih usmerila na jug Portugalske.
Glede na vrsto športov, s katerimi se ukvarjate, na poti potrebujete precej opreme. Kam jo pospravite?
Kombi sem uredila tako, da lahko dve kolesi brez težav pospravim pod posteljo. Prav zato sem si že od začetka želela najti dovolj prostoren kombi, da bi lahko vanj pospravila vso opremo.
Kolesi nisa poceni, zato ju ponoči pospravim noter, da mi ju ne bi kdo odtujil.
Srfi so montirani na strehi, kajt pa sem pospravila v prtljažnik.
Tudi "wing foil" oprema je varno shranjena tam, pa še kak skejt se najde kje. Shranjevalni prostor je res ogromen, na grobo bi rekla, da zaseda kakih 90 odstotkov prostora. (smeh)
Predvidevam, da je bila to že ena od zahtev v samem začetku?
Res je, celotno notranjo razporeditev sem načrtovala okrog »prtljažnega shranjevalnega prostora«. Pozanimala sem se, koliko prostora potrebujem, temu primerno prilagodila velikost postelje in v preostali prostor umestila še ostale elemente.
Temu primerno sem se marsikje morala prilagoditi. Tuš sem si uredila kar pod loputo v tleh vozila. Pod loputo sem vgradila kad za prho, zavesa, ki pa se z magnetki pritrdi na strop, pa onemogoča, da bi voda škropila po celotnem prostoru.
Za tuširanje uporabljam kar kuhinjsko pipo, ki se ob tej priložnosti spremeni v prho. Običajno si ljudje prhe uredijo v škatlah, na katerih sedijo, jaz pa zato nisem imela prostora. To mi ne predstavlja večje težave, poleti se tako ali tako tuširam z zunanjo prho.
View this post on Instagram
Če se vrnemo še malo na začetek. Kdaj je padla odločitev o nakupu kombija? Koliko časa vam je vzelo načrtovanje?
Za nakup sem se odločila februarja, tako nakup materialov kot načrtovanje in začetna gradbena dela pa so potekala sočasno. Medtem ko sem risala prostorsko razporeditev, sem že vgrajevala izolacijo.
Temu primerno je bil proces precej zahteven in obsežen, saj je vse potekalo hkrati. Med gradnjo sem se učila uporabljati različna orodja, se učila izvedbe del in iskala nove ideje. Na voljo imaš le malo prostora, zato mora vse dobro delovati. Vsak element mora imeti vsaj dvojni ali trojni namen, zato je potreben temeljit razmislek o oblikovanju prostora.
Prve mesece sem se ponoči zbujala z mislijo na oblikovanje posameznih elementov. (smeh)
Moji možgani niso mirovali niti sekunde, bili so kot roj čebel, ki ves čas melje nove zamisli. Nemalokrat sem sredi noči risala načrte.
Postavila sem si časovnico, da kombi dokončam v pol leta, potem pa si privoščim konkreten srfski izlet. Predelava kombija je lahko doživljenjski proces, nikoli ni vse končano, vedno lahko kaj izboljšaš, zato je treba zastaviti časovnico, sicer nima smisla.
Kdaj se je v vas prvič porodila želja o tovrstnem načinu življenja? Kdaj ste prvič začeli razmišljati o lastnem kombiju?
Uh, odkar pomnim. Že v osnovni šoli sem si želela, investirati denar v kombi. Mogoče ne na način, da bi v njem živela, pa vendar sem želela večji avtomobil, v katerega bi lahko pospravila vso svojo športno opremo.
Kmalu sem začela varčevati denar za kombi in ko je pred leti prišlo do porasta načina življenja v kombiju, sem bila odločena, da ga izkusim na lastni koži. V Avstralijo sem odpotovala prav z namenom, da to doživim tudi sama, po letu dni pa mi je bilo jasno, da je to to.
Življenje na štirih kolesih ti omogoča veliko svobode in je kot nalašč za moj aktiven življenjski slog. Lepo je, zjutraj se zbudiš in preveriš valove, zadihaš svež zrak in popiješ jutranjo kavo s pogledom na morski horizont.
Kaj pa je na prvem mestu spodbudilo vašo željo po življenju na štirih kolesih?
Med bivanjem v Avstraliji sem kar za leto dni kupila manjši kombi, z odhodom domov pa sem ga prodala naprej. Sprva sem bila prepričana, da ga bom uporabljala za daljša potovanja, potem pa sem se vanj kar preselila.
Ta kombi je bil neprimerljivo manjši, zato v slabem vremenu ni bil najbolj prijeten za bivanje. Imel je tudi fiksno posteljo, ki je zasedla večji del prostora.
Na srečo je v Avstraliji vreme prijetno toplo, zato večjih težav nisem imela, mi je bila pa to dobrodošla lekcija o tem, kaj v resnici potrebujem, oziroma kaj si želim. Ko sem se lotila oblikovanja lastnega kombija, sem točno vedela, kaj hočem.
View this post on Instagram
Nam lahko predstavite vašega spremljevalca? Kaj vas je pri vozilu prepričalo?
Gre za Mercedes Sprinter letnik 2018 in čeprav je rabljen, je videti kot nov. Ob nakupu je imel le 70 tisoč prevoženih kilometrov. Je dvakrat podaljšan in dvakrat povišan.
Stojna višina je nuja, pa sem si rekla, da vzamem malo višje vozilo, če bom slučajno našla kakega visokega fanta. (smeh)
Ko sem ga prvič videla v živo, sem bila prepričana, da je ta »krava« prevelika zame. Ma, potem sem se odločila, da želim nekaj časa v kombiju tudi živeti, zato mi noben m2 ne bo odveč. In res je. Čisto nič ni prevelik, ravno pravšen je. Ima kratko podvozje, zato ga ni težko manevrirat po cestah.
V kakšnem stanju pa je bil vaš Mercedes?
V resnici je bil povsem prazen, saj je šlo za tovorno vozilo. Za začetek sem se pozanimala o vseh zahtevah za predelavo, sicer bi lahko imela precej težav ob homologaciji vozila.
Precej so me strašili s tem, češ da je ekstra zahtevno in težko, zato sem se za začetek sestala z zaposlenimi na homologacijskem centru, ki so mi pojasnili vse zahteve. Vsi nasveti in izkušnje so bili dobrodošli. Recimo za homologacijo sem potrebovala okno ob kuhinji, zato sem temu prilagodila načrte.
Joj, ko sem začela izrezovati odprtine v pločevino kombija, je bilo kar malo strašljivo. Ni enostavno zarezati 2 m2 veliko luknjo v vozilo, sploh če to delaš prvič. (smeh) Potem so mi še trikrat dostavili napačne dimenzije okna, a danes sem s končnim videzom zelo zadovoljna.
View this post on Instagram
Kje ste kupovali material za vgradnjo?
Največ sem naročala kar prek spleta, veliko sem nakupovala tudi po trgovinah z opremo za avtokampe. Izbrala sem slovenski les, ki sem ga dobila po več različnih kanalih. Okna sem naročila iz Nemčije, kar prek eBaya.
Kaj vse ste pri kombiju postorili sami? Kje ste poiskali pomoč?
Moja želja je bila, da vse postorim sama. Koristno se mi zdi, da poznam svoj kombi, saj mi to lahko pride prav, če se na poti kaj pokvari. Poleg tega se navdušujem nad ročnim znanjem, zato sem se prenove lotila v samostojni režiji.
Veliko znanja sem dobila na YouTubu. Za začetek sem se lotila izolacije, pri električni napeljavi pa sem za pomoč poprosila mojstra, ki mi je omrežje povezal z akumulatorjem, da avtomobil samodejno polni zadnje baterije.
Tudi pri napeljavi vode sem za pomoč prosila mojstra. To je pa tudi vse. Drugih del sem se lotila povsem sama. No, veliko mi je pomagala tudi mami, sem pa tja, pa mi je na pomoč priskočil tudi kak prijatelj. Zavihali sva rokave in v domači garaži ustvarili pravo malo delavnico.
Na kakšen način ste rešili problem kopalnice, ki lahko številnim povzroča nemalo težav? Kaj pa ogrevanje pozimi?
Kopalnico sestavlja notranji tuš, skrit po omenjeno loputo. Sicer pa bom v poletnih mesecih lahko koristila tudi zunanji tuš. V kombiju je tudi kemični wc. Kombi je dobro izoliran in pripravljen na zimo.
Je pa res, da ko prideš s smučanja, moraš počakati, da se ogreje, zato je apartma še vedno bolj udobna izbira. A to me ne moti toliko.
Zimo bom najverjetneje preživela v St. Moritzu, kjer učim smučanje. Tam je res težko najti parkirni prostor, kampi pa so zelo dragi. Tudi po 35 švicarskih frankov na noč.
Morda mi uspe najti nekega lastnika parcele, ki mi bo dovolil ostati dlje časa, sicer pa bom za ta čas poiskala apartma. Drug del zime imam namen preživeti na različnih evropskih smučiščih, številna so namreč urejena tako, da se lahko parkiraš in nemoteno smučaš.
Sedaj ste na poti že nekaj tednov. Marsikdo se sprašuje, na kakšen način to usklajujete s poklicem. Nam zaupate, kako vam uspeva?
Že od nekdaj sem hrepenela po tem, da bom imel službo, ki ne bo vezana na pisarno. Službo na daljavo. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem ta princip dela vzpostavila.
Študirala sem arhitekturo, ki pa ne omogoča prav veliko dela na daljavo, zato sem bila primorana zamenjati poklic. Izbrala sem oblikovanje, tako oblikovanje spletnih strani kot mobilnih aplikacij. Našla sem zaposlitev in vesela sem, da so mi v podjetju prisluhnili ter mi omogočili delo na daljavo.
Danes delam po 6 ur dnevno. Ker pa mi je bilo jasno, da bom na poti tudi delala, sem temu primerno oblikovala notranjost kombija. Uredila sem si delavni prostor, primeren internetni dostop, pa tudi električno omrežje.
View this post on Instagram
Kaj pa sami vidite kot največjo prednost življenja na štirih kolesih?
Resnično sem hvaležna, da sem lahko ves čas v bližini valov. Kot omenjeno šest ur dnevno delam, ostali čas pa namenim srfanju in druženju. Teh možnosti v Sloveniji ne bi imela. Prav tako ti življenje v kombiju omogoča, da bolje spoznaš alternativen način življenja.
Ustvariš veliko novih poznanstev z ljudmi, s katerimi si deliš pogled na svet. Prav tako mi ta način življenja omogoča, da danes srfam po valovih na Portugalskem, že jutri pa se bom morda podila po belih alpskih strminah.
Kaj pa druga plat tega načina življenja?
Tudi te obstajajo, ni vse tako v rožicah, kot je videti na prvi pogled. Predvsem ti manjka rutine, ki si jo doma vajen. Nimaš urnika. Tudi ljudje, ki jih spoznaš, se hitro menjavajo, zato so poznanstva le kratkotrajna. Tako včasih pogrešaš prijateljske vezi iz Slovenije.
Preberite si še: Ronaldo, Mbappe, Modrić in Neymar imajo zavidanja vredne avtomobilske zbirke, a nihče ne seže do kolen Messiju
A tudi tu srečaš veliko Slovencev, prav tako pa sem že po poti imela priložnost obiskati številne prijatelje, ki sem si jih ustvarila za časa smučanja in izmenjave na Portugalskem. Všeč mi je bilo tudi, ko sem prve tedne potovala v družbi prijateljice. Zdaj me bo spet obiskala, nato pa se bova skupaj odpravili proti domu.
Nekaj časa sem se spogledovala tudi z idejo, da bi pot nadaljevala v Maroko, saj me ob sončnem in toplem vremenu še ne mika, da bi se vrnila v Švico. (Smeh)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja