Saj ne, da ne bi pričakovali širitve dvoboja med Applom in Googlom tudi v avtomobile. A kaj bo ta boj prinesel lastnikom avtomobilov?
Da sta tako Apple kot Google vstopila tudi v avtomobilsko zabavno in komunikacijsko tehnologijo, seveda ni presenetljivo. Proizvajalci avtomobilov na svetu letno prodajo 80 milijonov avtomobilov, kar je seveda malenkost v primerjavi s prodajo pametnih mobilnikov (teh letno prodajo slabo milijardo), a vseeno gre za področje, ki ga največja igralca (poleg Microsofta) na področju operacijskih sistemov za mobilnike ne smeta prezreti – avtomobili in mobilniki so namreč zadnje čase vedno bolj povezani.
V bližnji preteklosti je bila slika na področju operacijskih sistemov za komunikacijsko-zabavne sisteme v avtomobilih dokaj jasna in precej statična. Približno polovico trga je tu obvladoval BlackBerry (ja, tisti BlackBerry, ki je neslavno pogorel pri mobilnikih, ima vedno večje težave tudi na avtomobilskem področju), ostanek je pripadel Microsoftovim Windows (te na primer uporablja Ford za svoj sistem Sync) in Linuxu (ki so ga proizvajalci avtomobilov uporabili za izdelavo svojih sistemov). A lani se je na trgu pojavil prvi na Googlovem Androidu zasnovani tekmec, Renaultov R-Link, in jasno je postalo, da se bodo tudi tu stvari obrnile na glavo.
A vseeno: do zdaj omenjeni so samostojni sistemi, ki se z mobilnikom (pametnim ali ne) povezujejo le toliko, da omogočijo prostoročno telefoniranje, upravljanje sporočil in poslušanje glasbe – in to je le eden, najbolj preprost in omejen, od načinov povezovanja avtomobila s pametnimi mobilniki. Naprednejši sistemi so in bodo veliko bolj integrirani z avtomobilskimi sistemi.
Zakaj? Ker je prav pametni mobilnik središče 'elektronska sveta' za vse več uporabnikov. Na njem imajo aplikacije, ki jih potrebujejo, in nelogično bi bilo pričakovati, da jih bodo izbirali, kupovali in nameščali tudi na sistem v avtomobilu (kot pri R-Linku, na primer).
Kot je videti zdaj, ima največ možnosti za uspeh kombinacija operacijskega sistema v avtomobilu, ki programski opremi (aplikacijam in operacijskemu sistemu) na pametnem mobilniku dovoli, da se z njim povezuje prek programskih vmesnikov (API, Application Programming Interface). Tako lahko uporabnik nekatere aplikacije na mobilniku (tiste, ki so primerne za uporabo v avtomobilu) uporablja prek zaslona in komand v avtomobilu. Najekstremnejši primer takšnega povezovanje je, da se zaslon mobilnika preprosto zrcali na LCD-zaslon v avtomobilu, prek katerega se vse skupaj tudi upravlja.
Konkurenca v tem 'razredu' rešitev je vedno večja. Ford je pred kratkim svojo rešitev AppLink v obliki odprtokodnega sistema SmartDeviceLink ponudil tudi drugim uporabnikom. Konzorcij CCC (Car Connectivity Consortium) ima sistem Mirrorlink, na njegovi osnovi pa je nastal tudi pred nedavnim predstavljeni Microsoftov konceptni sistem Windows in the Car.
A največje korake naprej sta v zadnjem času naredila Google (ki je pobudnik in vodilni partner Open Automotive Alliance) in Apple, ki je v začetku letošnjega leta sistem iOS in the Car, ki so ga ležerno razvijali (v bolj kot ne konceptni obliki) od sredine lanskega leta, preimenoval v CarPlay, ga razvil do uporabne različice in na ženevskem avtomobilskem salonu objavil, da je že primeren za uporabo v serijskih avtomobilu.
Pri Volvu, Mercedesu in Ferrariju so namreč objavili, da ga bodo začeli ponujati v svojih avtomobil. In to ne nekoč, v prihodnosti – avtomobile (za začetek novi Volvo XC-90 in Ferrari FF) s tem sistemom bo mogoče naročiti že čez nekaj tednov. In omenjeni trije proizvajalci niso edini, ki bodo uporabljali CarPlay – še letos bodo avtomobile s tem sistemom ponudili tudi pri Hondi in Hyundaiu, na seznamu pa so še BMW, Citroën, Ford, Jaguar, Land Rover, Mitsubishi, Nissan, Opel (kljub njihovemu IntelliLinku), Peugeot, Suzuki in Toyota, torej vsi pomembnejši proizvajalci z izjemo koncerna Volkswagen (ki precej tesno sodeluje z Googlom), Fiata in Mazde.
Sistem CarPlay se sicer poveže z Applovim operacijskim sistemom iOS prek kabla (kar je seveda slaba odločitev, ki že v startu močno zmanjšuje uporabnost sistema), in kot pravijo razvijalci prvih zunanjih aplikacij, ki v sistemu že delujejo, je treba dodati precej malo programske kode (za uporabo programskih vmesnikov API), hkrati pa ostanka aplikacije skoraj ni treba spreminjati.
Seveda je jasno, da bo Google kmalu odgovoril s podobnim sistemom, ob tem pa ne gre pozabiti na preostali dve možnosti povezovanja pametnih mobilnikov z avtomobilom.
Ena je uporaba API za funkcije daljinskega upravljanja nekaterih sklopov vozila (remote API). Ta sistem pri nekaterih proizvajalcih že deluje, pri Volvu, na primer, imajo aplikacijo, s katero lahko od daleč odklepate in zaklepate avtomobil, prižgete luči ali potrobite (preizkušeno uporabno med iskanjem avtomobila v veliki garažni hiši), preverite količino goriva in podobo. O uporabnosti te vrste sodelovanja med avtomobilom seveda ne gre dvomiti – nastavitve polnjenja električnih avtomobilov, povezava s servisi in podobno so stvari, ki bodo v prihodnosti nekaj povsem vsakdanjega. In ne, nismo pozabili na predprogramiranje navigacijske naprave vozila od daleč – to namreč ne bo potrebno, saj bo navigacija nameščena kar na pametnem mobilniku.
Tudi četrta možnost povezovanja ni novost, je pa bolj kot ne omejena na posamezne aplikacije in naprednejše uporabnike. Gre za povezavo mobilnika s sistemi avtomobila prek vmesnika bluetooth (ali WiFi), priključenega v OBD (On Board Diagnostics, to je vmesnik, ki ga uporabljajo na servisu za priklop diagnostičnih in programskih naprav). Pri Oplu tako rešitev sicer ponujajo uporabnikom športnih modelov z oznako OPC (in tudi nekaterih običajnih), a se bo tudi pri njih ta rešitev verjetno kmalu umaknila klasičnim API-rešitvam.
Kako pomembni postajajo tovrstni sistemi, se je že pokazalo takoj po predstavitvi CarPlaya v Ženevi. Tvitov z vsebino »Hočem CarPlay, vseeno mi je, kakšen avtomobil je zmontiran okoli njega« namreč ni manjkalo, in kot je zapisano že v uvodniku te številke Avto magazina: avtomobilski proizvajalci bodo morali še kako paziti, da ne bodo pokleknili pred proizvajalci mobilnih operacijskih sistemov, saj lahko ostanejo brez lepega kosa kupcev. Prihodnost bo vendarle mobilna in avtomobil bo le ena od 'aplikacij'.
Besedilo Dušan Lukič, foto Saša Kapetanovič, tovarne
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del