Med dobitniki priznanj motor leta 2014 se uveljavljajo sodobne tehnološke rešitve. Tako je le še izpopolnjeni Ferrarijev V8 ostal brez dodatnih turbo puhal za prepričljivejše zmogljivosti.
Sodobne zahteve hitrega razvoja avtomobilske tehnike pa so takšne, da se motorni konstruktorji ne morejo več ogniti dodatnemu polnjenju. To ni pomembno zaradi doseganja boljše moči ali večjega navora, pač pa z dodatnimi tehnološkimi oplemenitvami omogočajo doseganje boljših rezultatov glede na vse zahtevnejše ekološke standarde. Pri tem inženirjem novosti v motorni tehnologiji omogočajo številni dodatki in spremembe v motorni podpori, pa naj gre pri tem za bencinske ali dizelske motorje. Pravzaprav se zdi, da najbolj pospešujejo razvoj motorne tehnologije številni politični ukrepi, ki od avtomobilskih tovarn zahtevajo hkratno rešitev pri večini motorjev – manjšo porabo in dovolj moči. O tem govorijo tudi rezultati glasovanja letošnje že 16. podelitve naslovov izbora za motor leta.
Letošnje dobitnike naslovov motor leta druži to, da brez hitrega razvoja na motornem področju ne gre več. Nekoč so bili razvojni cikli pri motorjih od 10 do 15 let (ali pa še več). Zdaj so seznami, s katerih je treba izbirati v posameznih motornih kategorijah, čedalje daljši, spremembe motornih različic pa se dogajajo že po štirih ali petih letih. Z izbiro novosti s teh seznamov se ukvarjajo člani mednarodne žirije, avtomobilistični novinarji z vsega sveta. Za ocenjevanje delovanja posameznih motorjev je zdaj na razpolago tudi vedno manj časa, izkušnje je treba nabirati hitro. Žirijo sestavlja 82 članov iz 34 držav.
Letošnji dobitniki dokazujejo, kako hitro se v zadnjem času razvija motorna tehnologija, ki omogoča večje zmogljivosti in manjšo porabo ter hkrati tudi znižuje emisijske vrednosti. Tehnologija dodatnega (prisilnega) polnjenja je v pomoč pri vse številnejših motorjih, vseeno pa je en sam 'neturbo' motor (Ferrarijev) pobral kar dva naslova. Zdi se, kot da so glasovalci močno upoštevali tudi napore konstruktorjev glede zmanjševanja teže motorjev in tudi uveljavitve tehnologije direktnega vbrizga (pri bencinskih). Še zlasti je zanimivo, da se vse bolj uveljavljajo motorji z manjšo delovno prostornino (ki mu s tujko pravimo downsizing). V praksi pa se zdaj pojavljajo tudi številni novi modeli, ki jih poganjajo tudi elektromotorji. Zato se pri ocenjevanju ni bilo mogoče izogniti niti povsem električnim motornim pogonom. Vse je najbolj prepričal Teslin Model S, ki je letošnji dobitnik priznanja zeleni motor leta. O njem je ugledni novinar Georg Kacher izjavil: »Ta motor bo spremenil vse!«
Vsekakor je zanimiv tudi Fordov tisočkubični trivaljnik EcoBoost, ki je že tretje leto zapored zmagal v skupni oceni in prejel naziv mednarodni motor leta 2014, poleg tega pa je zmagal v razredu motorjev do enega litra delovne prostornine. Temu sem tudi sam kot slovenski predstavnik v žiriji za motor leta prisodil prvo mesto. V utemeljitev, zakaj je tisočkubični Fordov motor na prvem mestu, sem zapisal: »To, kako zelo enostavno ta motor zagotavlja primerno moč za prijetno in varčno vožnjo, se ob prvem stiku z njim zdi skoraj neverjetno. Ker ga zdaj najdemo že v številnih Fordovih modelih, tudi v avtomobilih nižjega srednjega razreda, je njegovo vodilno mesto povsem upravičeno.«
V razlagi, zakaj je ta motor najbolj prepričal največ novinarjev, je med drugim navedeno tudi tole: »Med številnimi novimi motorji z manj kot litrsko delovno prostornino se je Fordov EcoBoost najbolj prepričljivo dokazal: s prepričljivo umirjenim delovanjem, presenetljivo prožnostjo in pohvalno učinkovitostjo.« Ta motor je v skupnem točkovanju za prvo mesto dobil 351 točk, sledijo mu 4,5-litrski Ferrarijev V8 (281 točk), Volkwagnov 1,4-litrski TSI (254 točk), dvolitrski Mercedes-AMG (252 točk) in Teslin elektromotor (225 točk).
Dobitniki naslovov so:
Mednarodni motor leta: Ford 999 'kubikov' (Fiesta, Focus, B-Max, Ecosport itd.)
Novi motor leta: Mercedes-Benz 2,0 (A45 AMG)
Najučinkovitejši motor leta: Ferrari 4,5 V8 (458 Italia)
Zeleni motor leta: električni pogon Tesla (Tesla Model S)
Motor leta do 1 liter: Ford 999 'kubikov' (Fiesta, Focus, B-Max, Ecosport itd.)
Motor leta od 1 do 1,4 litra: Volkswagen 1,4 TSI (VW Polo, Golf, Audi A1,Seat Ibiza, Leon, Škoda Fabia RS)
Motor leta od 1,4 do 1,8 litra: BMW/PSA 1,6 T (Mini Cooper S, Peugeot 208 in 208 GTI, RCZ, 308, Citroën DS3 itd.)
Motor leta od 1,8 do 2 litra: Mercedes-AMG 2,0 T (Mercedes-Benz A45 AMG)
Motor leta od 2 do 2,5 litra: Audi 2,5 TFSI (RS Q3)
Motor leta od 2,5 do 3 litre: BMW 3,0 Twin Turbo (135i, 235i, 335i, 535i, X3 35i, 640i, 740i)
Motor leta od 3 do 4 litre: McLaren 3,8 V8 (McLaren 650S, 12C)
Motor leta nad 4 litre: Ferrari 4,5 V8 (458 Italia)