Nove raziskave iz inštituta MIT razkrivajo, da bi z enakomerno razdaljo med avtomobili v gneči vsi dvakrat hitreje prišli na cilj, kot pa, če se tiščimo vozilo ob vozilo in potem neprilagojeno spreminjamo hitrost.
Ko se nam mudi in želimo le čim prej priti od točke A do B, pričnemo instinktivno zmanjševati razdaljo med avtobili pred nami v upanju, da se nam umaknejo ali vsaj pospešijo.
V gostem in počasnem prometu, sploh na hitrih cestah in avtocestah, se vožnja blizu vozila pred nami zdi logičen pristop, a kot kažejo poročila, prav s tem povzročamo t.i. fantomske zastoje - tiste prometne zastoje, za katere se zdi, da nimajo nobenega razloga za svoj obstoj (torej, niso posledica dela na cesti, zapor ali nesreče, ampak so le navidezno naključni zastoji, ki se nato po nekaj metrih ali kilometrih čudežno spet sprostijo).
Raziskovalci na oddelku računalniških znanosti in umetne inteligence na inštitutu MIT so v nedavnem članku podrobno obravnavali pojav fantomskih prometnih gneč, ki so v Ameriki celodnevni in vsakodnevni pojav.
V članku označujejo ohranjanje enakomerne razdalje med avtomobili v gostem prometu kot "bilateralno kontrolo" in pojav primerjajo s tandemskim letom ptic. Če bi vsi enakomerno prilagajali svojo razdaljo med avtomobili, ko se ta zaradi okoliščin med vožnjo spreminja, bi namreč na cilj prišli dvakrat hitreje kot sicer.
Pri tem pa moramo upoštevati ne le avtomobil pred nami, ampak tudi tistega za nami. V kolikor namreč vozimo preblizu avtomobilu pred nami in smo v nekem trenutku zato primorani drastično znižati hitrost, s tem povzročimo neželen verižni učinek, ki potem vodi do zastojev.
Razliko med bilateralno kontrolo in naprilagojenim zmanjševanjem hitrosti so na inštitutu predstavili v enostavni grafični simulaciji:
Vir: mit.edu
Ker pa raziskovalci razumejo, da človeške narave ni lahko spremeniti, s svojimi ugotovitvami zdaj apelirajo na izdelovalce avtomobilov, da svojim prilagodljivim cruise control tehnologijam vedno dodajajo še zadnji senzor (običajno imajo le prednjega, ki zaznava približevanje avtomobilu pred nami), da bo avtomobil hitrost prilagodil upoštevajoč tako avtomobil pred nami, kot tudi tistega za nami in ne zgolj dramatično zmanjšal hitrost in s tem povzročil zastoj.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere