Odkar imamo v Sloveniji vinjetni sistem in so odstranili vse cestninske postaje, smo se kar malo razvadili z vožnjo po avtocesti brez tovrstnih ovir. Zato je ob dejstvu, da sedaj niti na mejah ne čakamo več, stanje v koloni na cestninskih postajah precej frustrirajoče. Sploh če čakamo na plačilo zgolj 1 evra cestnine.
Kljub temu pa obstaja nekaj načinov, kako se izogniti gneči, oziroma si pot vseeno skrajšati. Najbolj osnovni je zagotovo, da uporabljamo regionalne ceste. To je sicer smotrno bolj ali manj le v severnem delu Istre, kjer je »obvozov« iz poletnih letovišč kar nekaj.
Če recimo dopustnikujete v Poreču, boste za cestnino do Slovenije plačali nekaj več kot 1,5 evra, točno evro in pol pa, če se boste na istrski ipsilon priključili v Novigradu. Vožnja do zadnje cestninske postaje bi tako morala trajati le nekaj kratkih minut, a se kaj lahko podaljša tudi do ene ure (v nekaterih primerih celo več), če je na cestninski postaji gneča in vsi iščejo drobiž, ali pa jim kreditna kartica iz kakršnega koli razloga ne prime.
Ob tem velja morda avtocesto zapustiti prej, ali pa se nanjo sploh ne priključiti. Če jo recimo zapustite v Novigradu, imate za pot v Slovenijo dve možnosti. Ena je preko Buzeta na mejni prehod Sočerga, medtem ko gre druga preko Brtonigle in Buj do Dragonje. Za določitev najhitrejše poti pa še vedno obstajata dve dobri orodji, in sicer Googlovi ter Applovi zemljevidi, ki znajo s precejšnjo natančnostjo določiti, katera pot je najhitrejša. Če pa vas vseeno zadržijo na avtocesti, pa zgolj v nastavitvah odkljukajte, da se jim želite izogniti. Jasno vse skupaj deluje tudi v obratni smeri.
Naslednja možnost je ENC. Se spomnite slovenskega ABC? Bele škatlice na vetrobranskem steklu, ki jo je bilo treba napolniti, potem pa vam je ob prehodu cestninske postaje sistem zaračunal cestnino? Nekaj podobnega je (še vedno) v uporabi pri naših južnih sosedih. Napravo lahko kupite kar na cestninski postaji, dobroimetje pa polnite prek portala HAC (hrvaške avtoceste). A pozor. Hrvaška ima več upravljavcev avtocest, tako da je treba biti pozoren, za kateri del hrvaške avtoceste je vaš ENC registriran. Za istrski ipsilon je treba namreč napravo dodatno povezati z računom Bina – Istra, ali pa si kupite njihovo napravo, če recimo potujete izključno po Istri.
Ko imate ENC nameščen, se enostavno zapeljete po skrajno desnem pasu, sistem bo zaznal vašo napravo in če bo na njej dovolj dobroimetja, se bo zapornica odprla in vi se boste brez nepotrebnega čakanja odpeljali naprej proti končnemu cilju. Če seveda ni na tem pasu obtičal kakšen »nevedni« turist.
Čakanje na hrvaških cestninskih postajah je lahko frustrirajoče, a obstaja kar nekaj načinov, kako se temu izogniti. Če pa je gneča na koncu vseeno prevelika, pa poskrbite za dovolj tekočine v avtu, kakšno dobro malico in predvsem dobro voljo in mirne živce.
Preberite še: Motopis Marka Radmiloviča - Cesarjeva cestarska žlahta
BONUS VIDEO: Audijev tehnološki pionir zdaj še bolj izstopa, vendar na nepričakovan način!