Danes si življenja v neklimatiziranih avtomobilih ni mogoče več predstavljati. Kako ravnati s klimo, da se izognemo prehladu, in kaj storiti, ko zrak, ki ob prvem žgočem pomladnem soncu piha skozi reže v avtomobilu, ni več hladen?
Pred kratkim sem moral iz Celja do Ljubljane v vročini pripeljati brez delujoče klimatske naprave in se spomnil, da avto brez nje ni le manj udoben, ampak je za sodobne potrebe pravzaprav skoraj nefunkcionalen, da, tudi nevaren. Na majici se že na tretjem semaforju pojavijo potni madeži, počutje je utesnjujoče. Kako naj pridem takšen na sestanek in kako so potem ljudje včasih v avtomobilu sploh shajali brez klimatske naprave? Res je, da je bila poletna avtocestna vožnja z odprtimi okni včasih lažje izvedljiva – danes je zaradi bolj aerodinamičnih oblik avtomobilov z močnim prepihom precej otežena.
Sicer pa podatki Agencije za okolje kažejo, da vročinski valovi od začetka devetdesetih let postajajo izrazito pogostejši, bolj vroči in tudi vse daljši. Lani smo imeli v Ljubljani rekordnega, ki je trajal kar štirinajst dni. Vročinski val je po definiciji obdobje, ko znaša povprečna temperatura 24 stopinj Celzija (povprečje 24 ur) in vztraja več kot tri dni zapored. Da danes toliko težje prenašam vožnjo v avtomobilu brez klime, torej ne morem pripisati le svoji razvajenosti. Nezanemarljiv razlog pa je tudi povečanje steklenih površin v avtomobilih, ki so glavni dejavnik nastanka tako imenovane tople grede oziroma pregrevanja notranjosti.
Klimatska naprava v avtomobilu ni sicer nič novega – Mercedes je svoj prvi klimatiziran avtomobil predstavil leta 1958, še nekoliko bolj so pri tem prednjačili Američani. A v cenovno dostopnih modelih so se klimatske naprave pojavile šele sredi devetdesetih in spomnim se, koliko debat je bilo še takrat med prijatelji mojih staršev, ali klimatsko napravo v svojem novem avtomobilu sploh potrebujejo. Ne bi raje privarčevali? Z današnjega vidika se zdi debata na robu norosti.
Kako se izogniti prehladu sredi poletja?
Da, tovrstni nasveti se zdijo precej nepotrebni in malenkostni – kdo pa ne zna uporabljati klimatske naprave? Pa vendarle se tu in tam še vedno vozim s kom, ki ne razume namena samodejnosti in ob vstopu v razgret avtomobil stikalo za ventilacijo vrti še deset sekund za tem, ko je ta že dosegla najvišjo stopnjo pihanja, ali pa nastavi temperaturo na 18 stopinj. To včasih prenašam še težje kot vročino.
Različni proizvajalci si sicer optimalno učinkovitost in ugodje predstavljajo po svoje, temu pa prilagodijo tudi delovanje različnih tipal in algoritmov v računalniku. Še vedno se srečujem z avtomobili, v katerih sistem za moj okus pretirava z jakostjo pihanja, ki potem z glasnim šumenjem vpliva tudi na zvočno udobje. Če to zmanjšam, pa se samodejni režim izklopi. Zato mi je všeč možnost v nekaterih znamkah in modelih, ki tudi znotraj samodejnega režima delovanja omogočajo omejitev jakosti pihanja (na t. i. udobni program).
V vsakem primeru je za najbolj učinkovito hlajenje avtomobila in v izogib zdravstvenim neprijetnostim dobro upoštevati nekatere nasvete:
Najprej avto prezračite. Vsaj tako, da kakšen kilometer ali dva prevozite z odprtimi stranskimi stekli ali strešnim oknom, pri tem pa naj klima deluje. No ja, sodobni – predvsem električni in priključni hibridni – avtomobili imajo možnost vklopa hlajenja prek aplikacije še pred vstopom.
Priporočljivo je, da temperaturna razlika med kabino in zunanjostjo ne presega sedmih stopinj Celzija. Na ta način se boste najlažje izognili prehladnim obolenjem, kihanju in vnetju oči. Razumljivo je sicer, da klimatske naprave pri zunanji temperaturi 37 stopinj Celzija ne boste nastavili na 30.
Zrak usmerite tako, da ne bo neposredno pihalo v glavo in druge izpostavljene dele telesa. Z boljšimi klimatskimi napravami, ki pihanje pametno uravnavajo same, to danes niti ni več problem. Sicer pa spuščen senčnik zelo učinkovito preusmerja ohlajen piš zraka vstran od čela in oči.
Ko je kabina ohlajena, ni nobenega smisla, da klimatska naprava deluje s polno močjo, zato hitrost ventilatorja prilagodite dejanskim potrebam. Tudi v tem primeru bo nalogo namesto vas najbolj učinkovito opravila avtomatika.
Slišal sem tudi za priporočila, da sočasno s približevanjem cilju postopoma zvišujete temperaturo in tako poskrbite, da šok ob izstopu iz udobno ohlajene kabine ne bo tako intenziven.
Zakaj je treba na servis klime misliti pravočasno?
Ko voznik spontano opazi, da klima ne deluje, kot bi morala, je zunaj običajno že precej toplo, posledice nedelujoče klime pa so hitro moteče. Zato je dobro še pred tem opraviti preventivni pregled, ki ga serviserji klimatskih naprav priporočajo (vsaj) vsako drugo leto. Klimatska naprava je zaradi številnih specifičnih sestavnih delov potem pravzaprav eden najdražjih sistemov za vzdrževanje v avtomobilu – ne glede na to, da so njeni ključni mehanski sestavni deli s tehničnega vidika precej enostavni.
Cena servisa je odvisna od starosti klimatskega sistema. Za dezinfekcijo sistema, kar je zaradi nastajanja bakterij v napeljavi treba opraviti, boste odšteli 25 evrov. Cena polnjenja s plinom je odvisna od količine, a odkar se za to uporablja novi tip plina R1234y, polnjenje načeloma stane krepko čez sto evrov. Redna poraba plina je nekaj povsem običajnega, saj ta uhaja skozi različne mikrorazpoke in na tesnilnih stikih. Starejši je avtomobil, več je možnosti uhajanja plina. Če pa vendarle uhaja prehitro, bo treba s pomočjo UV-svetlobe poiskati mesto puščanja ter napako odpraviti. Stroški so lahko zelo različni, od simboličnih nekaj evrov za kakšno tesnilo pa vse do večjih zneskov za hladilnik, kondenzator ali kakšno cev.
Kabinski filter zraka je ne glede na tovarniški program vzdrževanja priporočljivo menjati vsako leto; če se dosti vozite po prašnih cestah, avto parkirate zunaj, pod drevesi, grmičevjem ... pa celo dvakrat letno. Pri marsikaterem avtomobilu lahko to delo opravite tudi sami, sicer pa bodo to običajno uredili na rednem servisu. Cene filtrov se gibljejo od 25 do vrtoglavih 150 evrov (originalni za dražja vozila).
Ker je hladilnik klime praktično vedno takoj za prednjim odbijačem, torej pred glavnim hladilnikom motorja oziroma hladilne tekočine, je tudi najbolj izpostavljen poškodbam. Nemalokrat se zgodi, da pride do težjih poškodb, ki zahtevajo menjavo, zlasti če je avto veliko na avtocesti. A na to voznik zares nima vpliva. Menjava hladilnika ni poceni, stane približno petsto, lahko pa tudi do tisoč evrov.
Potem je tu še kompresor. Če je ustrezno vzdrževan, če ima dovolj olja ... se praviloma ne kvari pogosto, če pa do okvare vendarle pride, bo popravilo pri starejših avtomobilih stalo približno štiristo evrov, pri novejših pa tudi več kot tisočaka.
Kako je z novim plinom R1234yf?
Do devetdesetih let se je v klimatskih napravah uporabljal diklorodifluorometan, ki ga bolj poznamo pod imenom freon-12 oziroma R-12. Zaradi izrazito slabega vpliva na ozonsko plast so uporabo v klimatskih napravah sredi devetdesetih prepovedali, nadomestil pa ga je tetrafluoretan (R134), ki ima na ozonsko plast neznaten vpliv. A ker gre za toplogredni plin s kar 1430-kratnikom potenciala globalnega segrevanja – to pomeni, da je pri tem še tolikokrat nevarnejši od CO2, je tudi tega zamenjal novi plin z oznako R1234yf, ki pa je kot toplogredni plin manj obremenjujoč kot CO2.
R134 je v EU v novih avtomobilih prepovedan od 2013. Zaradi skrbi z gorljivostjo novega plina so se temu kakšnega pol leta upirali na primer pri Mercedes-Benzu. V Franciji jim je zato nekaj časa celo grozila prepoved prodaje (večinoma manjših) Mercedesovih avtomobilov, ki so jih še vedno opremljali s plinom R134, v Nemčiji pa so potem leta 2019 po odločitvi regulatorja z namenom menjave plina morali 130.000 vozil celo vpoklicati.
Novi plin je občutno dražji in tudi cena polnjenja je zrasla krepko čez sto evrov. Uporaba novega plina v avtomobilih, ki so bili narejeni za R134, naj ne bi zahtevala večjih prilagoditev. Zato pa so se morali z novimi napravami opremiti serviserji. Znano je, da starejših avtomobilov, ki so kot hladilni plin še uporabljali R12, že zaradi nekompatibilnega mazalnega olja ni mogoče napolniti niti z R134 niti z R1234yf. Zato je potrebna precej draga predelava z vgradnjo novega kompresorja, razteznega ventila in sušilnega filtra, pri tem pa je treba očistiti celotno napeljavo. Pomisleki so v tem primeru tudi zaradi gorljivosti novega plina.
V električnih avtomobilih klimatska naprava vzame tudi 15 odstotkov dosega
Klimatska naprava ob delovanju motorju odvzame od 3 pa vse do 12 kilovatov moči, kar vpliva tudi na porabo goriva. Nemški ADAC je pred časom ugotovil, da klimatska naprava za vzdrževanje temperature pri 31 stopinjah Celzija pri različnih avtomobilih porabi od 0,7 do 2,1 litra več goriva na sto kilometrov – v razgretem avtomobilu na začetku vožnje tudi več –, podatek pa velja za vožnjo po mestu. Če se boste z vklopljeno klimatsko napravo vozili po avtocestah, lahko računate na le 0,1 do 0,7 litra dodatne porabe, saj sistem motorju takrat proporcionalno ne odvzema tolikšne moči. V električnih avtomobilih pa vas lahko uporaba klimatske naprave v vročih dneh stane tudi več kot 15 odstotkov dosega. Zato sta ravnanje in optimalna raba naprave še toliko bolj pomembna. K temu spada ohlajanje avtomobila v času, ko je priključen na napajanje, kar je mogoče v glavnem storiti tudi na daljavo.
Preberite še: Očitno tudi BMW 7 potrebuje oddih na plaži ... in vleko!
BONUS VIDEO: Audijev tehnološki pionir zdaj še bolj izstopa, vendar na nepričakovan način!