Lada na slovenskem trgu že dolgo ni več uradno prisotna, a to seveda še ne pomeni, da je z njo konec. Prav nasprotno: sploh jim ne gre slabo in novi modeli vedno znova pritegujejo pozornost na avtomobilskih salonih.
Poleg tega so uspešni tudi v dirkanju, kot del Renaulta (da je lastnik podjetja AvtoVAZ, ki proizvaja Lade) pa imajo dostop do sodobne tehnike – podobno kot na primer Dacia. Trenutno so v njihovi ponudbi Granta (na njeni osnovi je nastal tudi dirkalnik za prvenstvo WTCC, ker so bili kar uspešni), Largus, 4x4 (Ladina varianta že dolgo znane Nive, ki zdaj spada pod okrilje Chevroleta, zato pri Ladi tega imena ne uporabljajo več, imata pa avtomobila enako tehniko), Kalina (podobna Dacijinemu Loganu, narejena pa je na osnovi Grante), Vesta in križanec Xray. Za obliko slednjih je poskrbel novi šef oblikovanja pri Ladi Steve Mattin – in obe sta prodajni uspešnici. Vesta, na primer, je le v nekaj dneh po začetku prodaje pred tremi leti postala najbolje prodajani avto v Rusiji, pred letom dni pa je dobila tudi karavansko izvedenko. Obe karoserijski različici sta na voljo tudi z dvignjenim podvozjem in bolj terenskimi potezami ter oznako Cross.
O Ladinih uspehih in načrtih smo govorili s Stevom Mattinom, vodjem oblikovanja pri Ladi.
Na razstavnem prostoru ste precej časa namenili fotografiranju nove Grante. Je na njej karkoli, česar vam ni uspelo dodelati?
Nikakor, prav nasprotno, zelo ponosni smo na svoje izdelke. Rad fotografiram svoje avtomobile, in ker zaradi intervjujev čez dan nisem imel prav veliko možnosti, to počnem takrat, ko imam več prostega časa. Izredno rad fotografiram vse svoje izdelke, svoje življenje; fotografije so velik del mojega vsakdana.
Če se vrnemo k avtomobilu, kaj bi danes spremenili na njem?
Ni vse v spremembah. Storili smo veliko, da bi se razlikoval od predhodnika, in vanj hkrati vnesli vse spremembe, ki smo jih uvedli pri celotni modelni paleti znamke. Izredno pomembno je, da se znamka razvija, in pripravljeni smo, da na nove modele prenesemo novo podobo znamke. Če pogledate masko Grante, boste videli, kaj povezuje naše modele: sprednji del in bočna linija v obliki črke X in bumeranga, zaradi česar se zdi, kot da gledate pomanjšano izvedbo Veste. To je za nas pomembno, saj je novi videz všeč velikemu številu naših strank, ki pa si Veste zaradi njene visoke cene ne morejo privoščiti. Od tu tudi izhajajo predlogi za prenos oblikovalskih potez na nov avtomobil, s čimer smo pridobili nova razmerja. Pred tem je Granta delovala visoko, zdaj pa deluje širše, bolj čokato in impresivno. Namesto prejšnjega vzvoda za odpiranje prtljažnika skrbi gumb, odbijači so športno oblikovani, nova so tudi platišča, ogledala svetleča, veliko dela pa je bilo opravljenega v notranjosti avtomobila – pripravili smo novo armaturno ploščo, nov vzorec prestavnih razmerij, boljše sedeže in nove sedežne prevleke. Karoserijskih oblik je pet: limuzina, kombilimuzina, petvratna limuzina, karavan in križanec.
Je zahtevno delati z ruskimi komponentami? Vidite v tem perspektivo?
V glavnem sodelujemo z ruskimi dobavitelji. Ob trenutnih cenah vozil in ob določenem proračunu si tako recimo težko privoščimo uporabo mehke plastike pri izdelavi notranjosti. Proračun je razporejen glede na prioritete – najpomembnejše je bilo ustvariti nov videz avtomobila in nekatere nove komponente v kabini. Poleg tega je treba med Granto in Vesto narediti določeno razliko, glede na to, da se med seboj razlikujeta tudi po ceni.
Kdaj ste se odločili, da boste oblikovali avtomobile?
Dobro vprašanje. Spomnim se, da sem bil še precej majhen, ne vem pa, kdaj točno. Avtomobili so me vedno zanimali in oče me je pogosto vodil na dirke Formule 1, turnih avtomobilov in drugih serij. Sem in tja sem v šoli pomislil, zakaj ne bi postal arhitekt, a sem se nato spomnil, da bi nato sledilo še osem let študija. Prelomnica pa je bila, ko sem s skico avtomobila zmagal na šolskem tekmovanju. Takrat sem se odločil, da želim postati avtomobilski oblikovalec; odločitev, ki je nikoli nisem obžaloval.
Glavni inženir pri AvtoVAZ izredno ceni vajino sodelovanje. Se vaše delo veliko razlikuje od dela oblikovalca pri bolj »evropskih« znamkah, kjer ste delali prej, na primer pri Mercedesu, kjer ste oblikovali ML in GL? Je kompromisov več?
Moji cilji so jasni in točno določeni. Mislim, da imam pri delu v podjetju AvtoVAZ veliko prednost – po zaslugi 30 let izkušenj na področju avtomobilskega oblikovanja pod okriljem najboljših avtomobilskih znamk na svetu, kot sta Mercedes-Benz in Volvo, vem, kaj je znotraj razvoja mogoče in kaj ne. Moja naloga je, da posredujem znanje in izkušnje na ekipo. Menim, da mi je v podjetju na vseh področjih uspelo zgraditi dobre odnose. In če trdno stojim za svojim mišljenjem, je to zaradi napredka podjetja samega.
Kaj vas je sploh prepričalo, da ste delo pri proizvajalcu prestižnih avtomobilov zamenjali za delo pri Ladi? Ste zadovoljni s svojo odločitvijo?
Naj vam pojasnim, kaj se je zgodilo – delo pri Mercedesu sem dobil takoj po končanem študiju, po nekaj letih trdega dela pa je naposled prišel tudi uspeh, avtomobili, pri katerih sem sodeloval, so prišli v proizvodnjo in občutek sem imel, da ne bom nikoli zapustil podjetja. Potem pa sem dobil klic Jaya Maysa, nekdanjega vodje oblikovanja pri Fordu, ki si je takrat lastil tudi znamko Volvo. Ponudil mi je delo direktorja oblikovalskega oddelka pri Volvu. Takrat sem bil star 40 let in številni menijo, da se življenje takrat šele začne. Sam s seboj sem imel dolge pogovore o tem, ali naj ostanem pri Mercedesu ali sprejmem novo ponudbo. Enako je bilo tudi leta 2011, ko je bila na obzorju ponudba Lade. Mislil sem si, zakaj ... O znamki nisem vedel ničesar, le da izdelujejo model Niva. Do takrat sem v Rusijo hodil le na avtomobilske salone. Na zahodu je o Rusiji le malo znanega. Hkrati so me v tistem obdobju snubili pri Avvivasu in Renaultu, kjer so bili zelo prepričljivi, imeli smo kar nekaj sestankov, sam pa sem v sodelovanju videl kar nekaj izzivov. Položaj je bil pri Ladi v primerjavi z Volvom povsem drugačen – začel sem ustvarjati iz nič. V življenju je le redko tako, da imaš popolno svobodo pri ustvarjanju, spoznavanju novih kultur, novih ljudi in novih obzorij. To je bila odlična poteza, danes pa lahko vidite njene rezultate. Lada je ena izmed redkih znamk, ki ji je v tako kratkem času uspel tako velik napredek.
Menite, da je ustvarjanje za znamko Lada vrhunec vaše kariere? Kakšna bo njena modelna paleta čez pet let? In še tretje vprašanje – menite, da bo Lada pokrivala celoten cenovni spekter vozil, od cenejših avtomobilov do prestižnih?
Mislim, da je treba vprašanje nekoliko obrniti. Pri Ladi sem trenutno zaposlen že sedem let in ob mojem prevzemu funkcije je bil portfelj popolnoma drugačen. Ostali smo v istih avtomobilskih razredih kot takrat, a smo zato predstavili kar nekaj novih modelov – Vesta, Vesta Cross, nova Granta, X-Ray … To so avtomobili, ki nam danes prinašajo uspeh. Obdržati moramo trenutne kupce, hkrati pa dovoliti znamki, da se še razvija in raste. Ni še konec, to, kar smo storili do zdaj, je le prvi korak. In če se vrnemo na mojo prejšnjo izjavo, pomembno je omeniti, da je najlažje narisati premijski oziroma športni avtomobil, saj takrat ni omejitev. Ustvariti atraktiven in vendar cenovno privlačen avto je na drugi strani zahtevna in kompleksna naloga. Govorimo o avtomobilih, katerih cena se giblje okrog 10 tisoč evrov. Večina znamk nima v tem cenovnem razredu niti enega modela, cene se začnejo višje. Kompleksnost naloge je v tem, da moramo ustvariti atraktiven avtomobil, ki bo precej cenejši kot ponudba konkurence. Kupcem želimo ponuditi privlačen dizajn, a za razumljiv znesek.
Ali imate svoj slogan? Mark Adams je recimo predstavil idejo o povezavi kiparske umetnosti z nemško natančnostjo.
O tem še nisem razmišljal, a imate prav – morda je čas za to. Vem sicer, da ni pametno razmišljati v smislu, da si dosegel najboljše, in potem začeti delati kompromise. Treba je iti dalje. Pomembno je vedeti, kje so kompromisi sprejemljivi in kje ne. Preveč kompromisov pa za končen izdelek nikakor ni dobra rešitev. V mojem poklicu je treba biti pošten in osredotočen na končni cilj.
Opazil sem, da se distributerji navdušujejo nad novim konceptom 4x4. A vsi ga kličejo Niva, čeprav je Niva zdaj Chevroletovo ime. Chevrolet se še vedno ukvarja z njeno obliko, zato nas zanima, kaj si mislite o obeh avtomobilih, če ju postavite drugega ob drugega. Kako se bosta razlikovala?
Ne vem, kaj se dogaja s Chevy Nivo, saj je od predstavitve koncepta minilo že nekaj let. Moja naloga je vezana na Lado. Če se ozrete po tujih trgih, lahko vidite, da 4x4 uživa dober ugled tudi onkraj meja Rusije. To je osnova, na kateri lahko poustvarimo nov, tržno močan avtomobil.
Vrnimo se k oblikovanju pri Ladi: opaziti je trend, ki mu sledi večina vodilnih avtomobilskih proizvajalcev, to je prilagajanje enake podobe v različne avtomobilske razrede. Se bo nemara to zgodilo tudi z vašim X-dizajnom? Kako boste med seboj razlikovali različne modele?
To je izredno pomembna tematika. Ko sem prišel k Ladi, med modeli ni bilo nikakršne vizualne identitete. Vzemimo za primer Classic ali Granto – nista dajala vtisa, da pripadata isti znamki. Če pogledate trenutno modelno paleto, pa imajo avtomobili neko skupno podobo, saj en avtomobil brez težav lahko vpliva na podobo celotne znamke. Prav zato je enotna podoba tako pomembna. Danes imamo močan in prepoznaven DNK. Podoba je seveda zelo podobna, a naš DNK ni le v zunanji podobi, opazen je vsepovsod, pa vendar pri vsakem modelu drugače. Različne velikosti (oblikovalskih elementov), proporci, koti, bolj pritajeni ali pa bolj izpostavljeni. Vse to je del strategije, ki bi morala okrepiti podobo znamke. In če se nekdo odloči za nakup Grante, v njej pa vidi Vesto – nekoliko dražji avtomobil –, bo v njej jasno užival. Znamka pa ne postane uspešna čez noč. Zagotavljam vam, da nam ob našem lastnem dizajnu nikoli ne bo zmanjkalo idej. Zidovi našega moskovskega oblikovalskega studia so polni različnih primerov interpretacije 'X-sloga'.
Kaj pa tradicionalne poteze Lade, ki ste jih prevzeli skupaj s prevzemom svoje vloge?
Moja naloga je, da se oddaljim od ustaljenega sloga, tradicije. To je izziv, s katerim sem se spopadel. Če upoštevate tradicijo, se ne boste nikoli spremenili. Izboljšati moramo kakovost na področju oblikovanja, varnosti in si prizadevati iskati nove kupce. Sam osebno nisem tradicionalist, to pa že samo po sebi pomeni spremembe. Naša naloga je ustvariti opazne in atraktivne avtomobile, Lada pa mora tako postati močna znamka, na katero bodo Rusi ponosni.
Za konec še klasično vprašanje: kateri je bil vaš prvi avtomobil in katerega si želite imeti?
Ne želim razkriti svojega prvega avtomobila. Včasih imamo na takšne stvari dobre spomine, včasih slabe – to ni bil avtomobil, ki sem ga kupil sam, poleg tega pa sem ga vrnil očetu, še preden sem naredil vozniški izpit. Če se ozrem v prihodnost, pa moram reči, da si kot avtomobilski oblikovalec težko izberem svoj avtomobil – dobrih kandidatov je preprosto preveč. Tu so potem še številni lepi klasični avtomobili. Svojo zbirko sem začel ustvarjati še v časih dela pri Mercedesu, ko sem si želel lastiti vsak avtomobil, pri razvoju katerega sem sodeloval. Prvi je bil razred A, nato razred S, potem pa je šlo vse skupaj prek mojih finančnih zmožnosti, še posebno zaradi vse večjega števila projektov, pri katerih sem bil udeležen. Mislim, da je avtomobil, ki si ga želim, še vedno v moji glavi. V svoji karieri sem sodeloval s tremi znamkami, na kar sem izredno ponosen, še posebno pa sem zadovoljen s tem, kar sem ustvaril pri Ladi, in tako danes ponosno vozim Vesto Cross.
Steve Mattin je do leta 2005 oblikoval Mercedese, predvsem ML in GL. Nato je odšel k Volvu, kjer je bil vodja oblikovanja in kjer so pod njegovim nadzorom nastale prejšnje generacije modelov S60, V60 in XC60. Nato je dve leti predaval oblikovanje in leta 2011 odšel k Ladi.
besedilo: Peter Menshikh, Za Rulem· Foto: Lada, Peter Menshikh, Volvo
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj