Mazdin motorni križanec Skyactiv-X

21. 3. 2018 | Tomaž Porekar
Deli

Mazdina motorna strategija se povsem razlikuje od sedanjih trendov. Namesto zniževanja števila valjev in zmanjševanja delovne prostornine v njih Mazdini motorji ostajajo pri nekaterih 'klasičnih' postavkah.

Kljub vsemu se tudi pri tej znamki obetajo spremembe na področju pogonskih strojev, a ne v običajni smeri. Mazdinim inženirjem je uspelo združiti dva do zdaj nezdružljiva principa delovanja motorjev na notranje zgorevanje.

Motor, ki so mu pri Mazdi nadeli naziv Skyactiv-X, naj bi pomenil pravo revolucijo. Združili so namreč ugodnosti, ki jih ponujata dva motorja: tisti, ki za vžig zmesi goriva in zraka potrebuje vžigalno svečko in iskro, ter tisti, ki ga sicer poznamo kot dizelski in pri katerem z močnim stiskanjem (komprimiranjem) zmesi goriva in zraka povzročimo samovžig. Sodobni motorji z vžigalno svečko so vsi pridobili zmožnost učinkovitega vžiga pri višjih vrtljajih in posledično tudi čistejšega izpuha. Sodobni motorji s kompresijskim vžigom pa imajo boljšo odzivnost in manjšo porabo goriva. Pri Mazdi so lastnosti obeh združili in tako naredili motor, ki je pravi križanec med dizelskim in bencinskim.

Iskra ali spontani vžig

Motor deluje na bencinsko gorivo. V nizkih vrtljajih in takrat, ko potrebuje več moči (in so torej vrtljaji visoki), za vžig zmesi zraka in goriva skrbi iskra. Tedaj je tudi razmerje med zrakom in gorivom manjše kot 'lambda' (oznaka za najprimernejše stehiometrijsko razmerje, kjer je izkoristek goriva optimalen, in sicer 14,7 : 1). Ko lahko motor deluje pod delno obremenitvijo, je za doseganje veliko nižje porabe goriva bolje, če ob manj goriva v zgorevalni prostor pride tudi več zraka, s posebnimi prijemi v motorju in njegovih podpornih sistemih pa so pri Mazdi dosegli, da za vžig zmesi goriva in zraka ni več potrebna iskra iz vžigalne svečke. Tako torej: čeprav je gorivo 95-oktanski bencin, motor Skyactiv-X deluje kot dizelski motor.

Ne le pri Mazdi, z združevanjem prednosti obeh motorjev so se ukvarjali (in se še ukvarjajo) pri številnih avtomobilskih izdelovalcih, Mazda pa je, kot vse kaže, na tem področju vsaj korak pred preostalimi. Najavili so namreč, da bodo serijsko te motorje začeli izdelovati v prvi polovici prihodnjega leta. Znano je tudi že, v kateri avto bodo najprej vgrajevali to novost. To bo naslednji rod njihove Mazde3. Mazdinim vodilnim se glede najave nove tehnologije nekako že zelo mudi, kajti, kdor je s povsem novim pristopom pri izdelavi avtomobilov prvi, ima tehnološko prednost, ki se ne nazadnje lahko izkoristi tudi za večji ugled Mazdinih izdelkov.

Tudi nove gume in sedeži

Tako so na prve preizkuse z novostjo, za zdaj še s prototipom, že povabili številne novinarje, na vrsto smo prišli tudi mi. Nove motorje so vgradili v prototipne avtomobile, ki so navzven videti kot 'trojke' sedanjega rodu. Ob novih motorjih pa so Skyactiv-X Mazdini inženirji poskrbeli še, da je tudi celoten spodnji sestav avtomobilov povsem nov – zgrajen na podvozju, ki bo tudi v nasledniku sedanjega rodu. Dva pomembna sestavna dela, ki sta prav tako povsem nova in drugačna, pa so posebne gume (z mehkejšimi stranicami) in voznikov sedež (s precej boljšim oprijemom in zasnovan za več udobja).

Preizkusna vožnja s prototipi je običajno povezana z najrazličnejšimi omejitvami glede uporabnosti, saj so izdelani predvsem za to, da bi z njimi konstruktorji pridobili podatke o posameznih zadevah, ki jih želijo preizkusiti. Pri tokratni prvi vožnji po najrazličnejših cestah v okolici Porta in Aveira na Portugalskem so bile konstrukcijske omejitve pravzaprav zelo majhne, omejene le na zunanjost karoserije, ki je bila identična sedanji Mazdi3. Mazdini inženirji so nas zgolj spomnili, da naj z avtomobili lepo ravnamo, saj so doslej za takšno uporabo izdelali le šest prototipov, ter da naj upoštevamo še, da vanje niso namestili varnostnih naprav za zaščito ob trčenju (blazin).

Prototipa, ki sta več kot to

Dva preizkusna prototipa za spoznavno vožnjo, eden z ročnim, drugi s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom, sta na števcu kilometrov imela že nekaj več kot 11 tisočakov, a sta se v vsem predstavila kot avtomobila, ki bi jima težko pripisali, da sta prav to – prototipa. Presenetljivo dobro se je izkazalo podvozje, enako velja za hrupnost med vožnjo, pravzaprav je bilo še najmanj mogoče ugotoviti, kako 'drugače' deluje motor. V povezavah z menjalniki je vendarle nekaj razlik, zagotovo bi si za serijski avto želeli bolj izpopolnjen samodejni menjalnik.

A na osnovno vprašanje, ali je zares na voljo okoli 20 odstotkov več navora in ali je tudi povprečna poraba goriva občutno manjša, pač ni mogoče odgovoriti s kratko, okoli 50 kilometrov dolgo vožnjo. Za nekakšno primerjavo pa smo imeli na voljo še sedanjo Mazdo3 (z dvolitrskim bencinskim motorjem Skyactiv-G). Razlike je sicer čutiti, vendar osnovno sporočilo vseeno ostaja: čakamo na prvo testno vožnjo po naših cestah, ki bo trajala nekaj dlje, kot je tista na Portugalskem.

Kai, prihodnja Mazda3

Lani konec leta na tokijski avtomobilski razstavi, zdaj pa tudi v Ženevi so Mazdini oblikovalci ponosno pokazali dve svoji študiji, novosti (Vision Coupe in Kai Concept), s katerima najavljajo drugo fazo oblikovalnega pristopa Kodo. Dobesedni prevod japonske besede kodo naj bi bil duša v gibanju. Seveda to nekaj več pove predvsem tistim, ki se profesionalno ukvarjajo z oblikovanjem, arhitekturo in tudi upodabljajočo umetnostjo. Mazdin oblikovni pristop Kodo (katerega glavni strateg je prvi oblikovalec Ikuo Maeda) pa je že doslej tudi pri avtomobilih za običajne kupce naletel na precej odobravanja. Prva serijska Mazda po smernicah Koda je bila CX-5 (prejšnjega rodu).

Kodo s prenovljenimi smernicami bo razlikoval med bolj elegantnimi in bolj športnimi avtomobili. Izhodišča za serijske sta Mazdini študiji RX-Vision (Tokio 2015) in Vision Coupe (Tokio 2017). Že zelo blizu prvi serijski uresničitvi novih smernic naj bi bila prav študija Kai, čez leto dni bo z nekaterimi (malenkostnimi) spremembami Kai postal Mazda 3 naslednje generacije.

Dolgoročna Mazdina usmeritev

Mazda je leta 2007 predstavila svojo dolgoročno strategijo, ki so jo poimenovali 'Sustainable Zoom-Zoom'. Osnovno izhodišče te strategije je bilo, da bodo konstruirali in izdelovali avtomobile, ki si jih ljudje želijo voziti, ter pri tem upoštevali okoljevarstvene omejitve z njihovo uporabo. Lani so predstavili novo strategijo z imenom 'Sustainable Zoom-Zoom 2030', ki upošteva tri poudarke: Zemljo, družbo in ljudi. Zadevo so pospremili z razlago, da bo njihova naloga ustvarjati vzdržno prihodnost, v kateri lahko ljudje in avtomobili sobivajo na planetu Zemlja. Osnovni cilj strategije pa se glasi: v celotnem procesu izdelave in uporabe avtomobilov do leta 2030 v primerjavi z letom 2010 zmanjšati emisije CO2 celotnega podjetja za 50 odstotkov.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol