Leta 2000 smo pri Avto magazinu začeli sodelovati v mednarodni akciji Najboljši avtomobili in do lanskega leta smo v njej sodelovali vsako leto. Lani nam je zaradi logističnih težav 'ušla', letos smo jo spet izvedli – in bila je rekordna.
Kot že 14-krat doslej smo vas, bralce Avto Magazina in obiskovalce naše spletne strani prosili, da nam odgovorite na anketo o tem, kateri avtomobili se vam zdijo najboljši in kaj si mislite o posameznih avtomobilskih znamkah. Letos vas je glasovalo in izpolnilo anketo rekordno število: 2.397. Seveda pa vas je bilo tudi leto največ (95 odstotkov) takih, ki ste glasovali preko spleta. Če smo nazadnje zapisali, da število tistih, ki ste glasovali klasično, strmo pada in da boste naslednjič skoraj vsi glasovali preko spleta, lahko torej letos zapišemo, da se nismo dosti zmotili – 121 tiskanih glasovnic v primerjavi z okoli dvema tisočakoma, kot se je zgodilo prvič, leta 2000, je skoraj zanemarljivo.
V poplavi izborov so prav Avtomagazinovi Najboljši avtomobili drugačni, saj je vaše mnenje zelo pomembno, s tem pa tudi soustvarjate evropsko avtomobilistično zgodbo. S svojim sodelovanjem namreč postanete referenca avtomobilističnim proizvajalcem in uvoznikom, saj vi neposredno ocenjujete njihovo delo in trud.
In kaj si anketiranci mislijo o posameznih znamkah? Pri mnenju o prodajni vrednosti rabljenega vozila seveda tudi letos, kot vsa zadnja leta, vodi VW, pa tudi sicer se rezultati od lani niso dosti spremenili – kot je v navadi, so le rahlo nižji, navzdol močneje odstopata le Audi in Škoda.
Najboljšo vrednost glede na ceno še vedno ponuja Škoda, a je tudi letos tu malce nazadovala, enako tudi VW, ki ostaja drugi, tretja je Dacia, ki je zrasla. Ogromen padec je zabeležila Kia, podobno pa velja tudi Hyundai, malo manj za Audi in Citroen.
Po letošnje mnenju anketirancev so avtomobili podobno zanesljivi kot so to ocenjevali lani, po prejšnji raziskavi, na prvo mesto pa se je s kar za 50 odstotkom boljšim rezultatom ponovno zavihtela Toyota. BMW ostaja drugi, na tretjem mestu je Audi prehitel VW, vsi trije pa so krepko slabši kot lani.
Pri odnosu do strank je prišlo do pomembnih premikov: ponavadi vodilni Renault je krepko padel, za kar tretjino, na tretje mesto. Po padcu (a manjšem) izstopata tudi vodilna Audi in VW, relativno zelo velik padec beležijo tudi pri Škodi, Kii in Oplu. Resno navzgor so šli pri le dveh znamkah, Mazdi in Hondi.
Pri varnosti sta je Mercedes prehitel Audi in BMW (seveda je prvi Volvo, padec so zabeležili pri VW in Renaultu), Toyota pa je po mnenju anketirancev najbolj in skoraj enako ekološka, kot lani (a še vedno daleč pred konkurenco). V slednji kategoriji je tokrat spodrsnilo VW, BMW in Renaultu, po padcu v preteklosti pa spet raste Lexus.
In športni uspehi znamke? Tu še vedno cenite reli. Mercedes je kljub zmagi v F1 le malo boljši, enako velja za Audi in Le Mans, na drugi strani pa je Citroen po tem, ko je nehal zmagovati na SP v reliju, strmoglavil, Volkswagen pa se je prav toliko uspel. Tudi Škoda, ki je v reliju malce poniknila, beleži padec ...
In kdo je sploh odgovarjal na vprašanja? Letos se je malo zmanjšal odstotek žensk med glasovalci, na okoli 15 odstotkov, seveda pa bi si v prihodnje želeli bolj po spolu uravnotežen vzorec. Naročnikov na Avto Magazin je bilo med glasovalci polovica, tudi tokrat pa je krepko več kot polovica anketirancev sodila v starostno skupino med 30 in 50 leti, mlajših (pod 25 let) pa je bilo krepko manj (le 6,5 odstotka) od tistih starejših (nad 50 let), ki vas je bila tretjina). Zelo malo je tudi tistih, ki ne vozijo avtomobila: le pol odstotka. Povprečna starost anketirancev je bila 44 let (kar je dve leti več kot leta 2013) let in ta podatek ponovno dokazuje, da so sodelovali tisti, ki nas in avtomobilsko industrijo najbolj zanimajo: tisti, ki vozijo in si avto tudi lahko privoščijo.
Koliko kilometrov prevozijo sodelujoči v anketi? Številka je podobna kot zadnja leta, okoli 22 tisoč kilometrov letno. In s kakšnimi avtomobili naši letošnji anketiranci prevozijo te kilometre? Najbolj pogost je nižji srednji razred, dobra tretjina je takšnih avtomobilov, sledi nižji razred in nato še najmanjši avtomobili (oba skupaj 20 odstotkov). Višjega srednjega razreda je za 15 odstotkov. V letošnji raziskavi etos je takšnih anketirancev, ki so avto kupili nov okoli 55 odstotkov. Sicer pa je povprečen avto star 7,6 leta (prejšnjič 7,1 leta, številka pa zadnja leta raste) in ima 90 kilovatov oziroma 123 'konjev' (kar je več kot prejšnjič, številka pa seveda zaradi razvoja vsako leto raste).
Malo pogleda v tujino: tu (pri moči motorja, namreč) še vedno prednjačijo Švicarji in Švedi, torej vozniki iz prometno najbolj varnih držav 190 oziroma 178 'konji', kar je malenkost več (pri Švicarjih) oziroma manj (pri Švedih) kot lani. Nemci? Tik za njimi s 175 'konji'.
In kaj in koliko si nameravajo privoščiti? Koliko kriza pri nas vpliva na načrtovane nakupe avtomobila? Lani oktobra, ko smo vas o tem spraševali, je namero po nakupu novega avtomobila izrazil četrtina anketirancev, za razliko od prejšnje raziskave pa je med njimi dve tretjini takšnih, ki nameravajo avto kupiti v prvem letu, torej tokrat letos. Očitno anketiranci pričakujejo izboljšanje ekonomskega položaja. Mimogrede: to potrjujejo tudi prodajni rezultati lanskega decembra in letošnjega januarja in dokazuje, da imajo slovenski uvozniki prav, ko načrtujejo rahel porast neto prodaje (torej brez dnevnih registracij). Skoraj dve tretjini ciljata na nižji in nižji srednji razred, bodisi klasičen avto, bodisi križanca ali enoprostorca. Prav povpraševanje po križancih bo očitno še močno raslo – nakupne načrte za takšen avto ima kar četrtina tistih, ki nameravajo kupiti nov avto.
Nakup dizla napoveduje 39 odstotkov anketirancev, kar je podobno kot prejšnjič. Pri kupcih rabljenih avtomobilov bo kupcev dizlov več, slaba polovica, kar je precej manj kot pri prejšnji raziskavi, ko je bilo takih več kot dve tretjini.
Sicer pa smo letos anketirancem, ki so odgovorili na spletu, zastavili še nekaj dodatnih vprašanj. Le 40 odstotkov jih (v Sloveniji, seveda) gleda na okoljsko ustreznost avtomobila kot na pomemben dejavnik pri nakupu (prejšnjič je bilo takšnih le 16 odstotkov), dve tretjini si jih ne more predstavljati življenja brez avtomobila in si želi avto, ki daje športne občutke pri vožnji, in 70 odstotkov je pripravljenih za kvalitetnejši avto plačati več.
Ja, slovenski trg je ponekod malce drugačen od ostalih včasih bi se znamkam splačalo vlagati v ne najbolj (za naš trg) vsakdanje komunikacijske vsebine in kanale. A vsi tega ne opazijo.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del