Invalidi, v našem primeru predvsem paraplegiki, imajo pri izbiri avtomobila povsem svoja merila. Zato pri njih niso pomembni samo všečna zunanjost ali sodobni motorji, ampak tudi (ali predvsem) možnost široko odprtih vrat, ali je oprijemalo tudi nad voznikovo glavo, kako visoki so sedeži, ali so prtljažna oziroma drsna bočna vrata električno pomična itd.
Zato smo se z veseljem odzvali na pobudo Branka Martina Rupnika, da v krajši obliki objavimo njegovo raziskavo Testiranje osebnih vozil za potrebe para- in tetraplegikov, ki je nastajala kar dve leti. V spremnem besedilu je napisal: »Z uporabo motornih vozil postanemo paraplegiki skoraj enakovredni našim hodečim prijateljem. Zato bi bilo prav, da se s težavami v zvezi z vozili seznani tudi širša javnost. Obravnava motornih vozil na tak način še ni bila predstavljena. Odpira pa vam in javnosti nov pogled v naše težave, o katerih se na splošno sploh ne govori, a so sestavni del našega življenja.« Takemu vabilu se seveda nismo mogli upreti.
Za pomoč pri fotografiranju za članek smo hvaležni tudi Barbari Slaček, ki je sicer urednica glasila Paraplegik, saj nam je kar na primeru zmagovalca te raziskave Forda Grand C-Maxa v praksi pokazala, s kakšnimi težavami oziroma potrebami se srečujejo paraplegiki. V smehu je sicer dejala, da podobno kot veliko paraplegikov sama prisega na Volkswagna Passata, pri prevozu bolj nepokretnih invalidov pa se pogosto uporablja namenski Fiat Doblo (z dvignjeno streho in rampo za lažji vstop vozičkarja), in da pa je pri njej najpomembnejše merilo uporabnost ter predvsem varnost avtomobila. Glede na to, da si je hrbet poškodovala kot 19-letno dekle kot sopotnik na zadnjem sedežu v prometni nesreči, ji velja prisluhniti.
Rupnikova raziskava je nastala na podlagi izkušenj, saj niso sodelovale nobene institucije niti strokovnjaki. Ali kot je napisal v uvodu: padli smo v vsesplošno psihozo, da je avtomobil luksuz, ne pa nenadomestljivo prevozno sredstvo, ki omogoča kolikor toliko normalno življenje. Skratka, avtomobil za paraplegika je kot slušni aparat za človeka, ki slabo sliši, zato bi lahko država pomagala tudi pri nakupu avtomobila, ne samo pri sofinanciranju ročnih stikal. No, vsaj to spada v seznam invalidskih pripomočkov! Za osnovo je vzel majhne in srednje velike enoprostorce ter manjša dostavna vozila, saj so večji dostavniki sicer bolj uporabni, vendar tudi višji in zato za vozičkarje manj primerni. Tokrat tudi ni zraven družinskih osebnih avtomobilov, prav tako se tokrat nismo opirali na razne sisteme, kot so dodatna rampa, ki zahtevajo dodatnega voznika in se kasneje tudi težje prodajo, in robotske roke, ki stanejo celo premoženje. Ali ste vedeli, da vsi izdelovalci avtomobilov ponujajo tudi različice za invalide? Super zadeva, dokler ne vidite cene teh avtomobilov, saj taka predelava stane skoraj kot sam avtomobil ali še kaj več! No, zato je tudi v Sloveniji nekaj delavnic, ki za razmeroma skromno vsoto predelajo avtomobil tako, da ga lahko vozijo aktivni paraplegiki, nato pa se tak sistem tudi enostavno odstrani, da lahko avtomobil tudi prodajo 'normalnim' voznikom.
Kaj je za invalida za volanom pomembno pri avtomobilu? Najprej višina sedeža (od tal), nato prilagoditev sedeža, potem mora imeti obvezno oprijemalo tudi na voznikovi strani, zelo želene novosti so tudi elektromehanska ročna zavora, sistem za pomoč pri speljevanju in električno pomična bočna vrata ter vrata prtljažnika. Zanimivo, večina ljudi misli, da je invalidu najtežje splezati v avtomobil, vendar je za njih veliko težje sestopiti iz avtomobila, saj se voziček izmika. Izredno veliko jim pomeni tudi naslon za roke, s katerim se v bistvu pomagajo namestiti, zaradi dodatnih ročnih stikal pa mora imeti avtomobil tudi dovolj prostora v okolici sredinske konzole in samodejni menjalnik. Cene teh se sicer nižajo, vendar pa je to vseeno še vedno kar velik strošek pri večini avtomobilskih znamk.
Po vseh omenjenih merilih je zmagal Ford Grand C-Max, ki je dovolj velik, z višjo streho (nekateri vozičkarji se najprej usedejo za volan, nato zložijo voziček in ga prek prednjih sedežev pospravijo na zadnji, kar zahteva precej moči in tudi prostora) in predvsem možnostjo električnega krmiljenja sedeža, drsnih vrat ter vrat prtljažnika. Manjša zamera gre le mehanski ročni zavori, zato si morajo vozičkarji priskrbeti dodatek pri ročnih stikalih za ročno zavoro. Zanimivo, Ford B-Max bi bil zaradi odsotnosti B-stebrička in drsnih zadnjih vrat tako rekoč idealen za invalidne voznike, če bi le bil višji, večji (prostor med prednjim in zadnjim sedežem je skopo odmerjen, zato ni prostora za zložen voziček) ter z ravnim dnom. Zato je drugo mesto dosegla Opel Meriva, tretje pa Citroën Berlingo, seznam vseh uvrščenih pa si lahko preberete v posebnem kvadratku.
Na koncu še namig: če vas kdaj zasrbi, da bi parkirali na parkirno mesto, namenjeno invalidom, tega nikar ne naredite. Potrebujejo namreč več prostora, da lahko pridejo z vozičkom do avtomobila, predvsem pa so ta mesta bližje vhodom, da se v primeru dežja prej skrijejo na varno. Tudi v Rupnikovi raziskavi najprijaznejši avtomobil za invalide Ford Grand C-Max namreč zahteva precej moči in spretnosti, da sploh prideš za volan, zato je primerno parkirno mesto njihova pravica, ne pa privilegij.
Merila ocenjevanja
1. Vstop v vozilo:
- kot odpiranja stranskih vrat v stopinjah
- višina vozniškega/sovozniškega sedeža
- višina zadnjega sedeža oziroma klopi
- razdalja med vozičkom (brez pedal) in sedežem
- nastavitev višine sedeža – ročno
- nastavitev višine sedeža – električno
- oprijemalo na stropu pri prednjih vratih
- oprijemalo na stropu pri zadnjih vratih
- zložljiv naslon vozniškega sedeža
- višina odprtine prtljažnika
- višina kljuke vrat prtljažnika
- električno krmiljena vrata prtljažnika
2. Nalaganje vozička:
- odpiranje vrat za nalaganje vozička, drsno
- električni pomik stranskih vrat
- višina praga spredaj in zadaj
- ravno dno prtljažnika
- posamezni sedeži zadaj ali dvižna klop
- razdalja med prednjim in zadnjim sedežem
3. Drugo:
- naslon za roke
- dovolj prostora za dodatne ročne komande
- samodejni/sekvenčni/robotizirani menjalnik
- elektronska ročna zavora/pomoč pri speljevanju
- prestave na ali ob volanskem obroču
Rezultati
1. Ford Grand C-Max 282 točk
2. Opel Meriva 273 točk
3. Citroën Berlingo 224 točk
4. Opel Combo Tour 210 točk
5. Citroën Nemo 210 točk
6. Volkswagen Caddy 209 točk
7. Ford B-Max 205 točk
8. Mazda5 203 točke
9. Renault Kangoo 179 točk
10. Dacia Dokker 171 točk
Besedilo Aljoša Mrak
Foto Saša Kapetanovič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja