Po nasvet k strokovnjaku: Najpogostejše zimske okvare in kako se jim lahko izognete

29. 1. 2022
Po nasvet k strokovnjaku: Najpogostejše zimske okvare in kako se jim lahko izognete (foto: Profimedia)
Profimedia

V zimskih mesecih je potrebno za jeklenega konjička bistveno bolje poskrbeti kot poleti. Poleg obvezne novembrske menjave pnevmatik, s katerimi avtomobil pripravimo na zimske vozne razmere, pa ob hladnem vremenu in pogosto ekstremno nizkih temperaturah, na nas preži še vrsta okvar. Če nismo pozorni, njihov rezultat lahko dodobra oskubi našo denarnico. V želji, da bi naše bralce kar najbolje ozavestila o zimski skrbi za avtomobil, sem se obrnila na Boštjana Torča, serviserja z dolgoletno tradicijo, ki mi je razkril nekaj avtomobilskih trikov.

»Stranke so najboljše sito in v poslu se obdržijo le tisti, ki so zaupanja vredni,« nam je zagotovil Boštjan, ki že leta skrbi za dobro stanje jeklenih konjičkov na Gorenjskem in v naslednjih vrsticah zaupal nekaj previdnostnih nasvetov. 

Hladilna tekočina

V zimskem vremenu so najbolj šibki tisti sestavni deli, ki so najbolj na udaru nizkih temperatur. Neprimeren in slabo vzdrževan hladilni sistem lahko ob neprimernem tesnjenju in pomanjkanju tekočine proti zamrzovanju, povzroči nemalo škode. V hladilnem sistemu motorja mora biti zadosti hladilne tekočine, ta pa mora biti v zimskem času odporna na nizke temperature. »Pogosto se zgodi, da je hladilne tekočine dovolj, pozabimo pa na pomemben podatek, torej kako močan je koncentrat. Ta mora biti zadosti močan, da pri zimskih temperaturah ne zmrzne. Če je bil motor čez leto deležen zahtevnejših posegov je potrebno preveriti, kako koncentrirana je hladilna tekočina. Običajno je sicer primerna za temperature do -35, tudi -40. Vedeti je namreč potrebno, da se z vožnjo temperatura zraka zaradi vetra in ostalih zunanjih dejavnikov, spusti,« svari serviser.

V primeru zamrznjene hladilne tekočine se poškoduje motor, tudi vodna črpalka in zobati jermen. Z zmrzaljo se namreč prostornina poveča, zavoljo nastalega ledu pa lahko popokajo nekatere cevi. Na primerno hladilno tekočino in njeno količino morate biti pozorni že pri temperaturah od -5 oz. več pod ničlo.

Pomemben trenutek leta: dve znamenji bosta danes v središču astrološkega prehoda

Kaj lahko storimo, da se težavi izognemo?

Obiščite svojega serviserja, ki bo z refraktometrom preko prizme preveril skalo, ki je pokazatelj, kako močan koncentrat tekočine se nahaja v vašem avtomobilu.

Tekočina za čiščenje vetrobranskih stekel

Poleti je njena funkcija predvsem čistilna, pozimi, pa mora biti tekočina primerno odporna tudi na zmrzovanje. Največja težava se namreč pojavi, če tekočina zmrzne že v posodi, saj jo je izjemno težko odmrzniti. Zimsko sonce nam še dodatno zaslepi pogled skozi prašno vetrobransko steklo, zato se, še se še niste, čimprej založite s tekočino, primerno za zimske razmere. »Običajno s sezono zimskih pnevmatik pride tudi sezona zimi primerne tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla,« še polaga na srce sogovornik.

Akumulator

Če vam v mrzli zimski noči odpove akumulator, je morda le za odtenek manj prijetno, kot če se to zgodi poleti. Številni so prepričani, da zimski pogoji bolj obremenjujejo akumulator kot letni, a temu ni nujno tako. »Tudi poletna vročina lahko slabo vpliva na avtomobilski akumulator. Ta je na udaru ob vseh temperaturnih ekstremih, saj le ti vplivajo na njegovo življenjsko dobo.

»Gretje običajno akumulatorja dodatno ne obremenjuje, saj ga poganja tekočina, ki hladi motor ter posredno ogreva kabino. Novi avtomobili imajo vgrajen dodaten električni grelec. Motor se namreč ne segreje tako hitro kot začne v kabino pri novejših avtih prihajati topel zrak, ta je posledica delovanja električnega grelca,« pojasnjuje serviser iz Kranja. Da vas akumulator ne pusti na parkirišču, poskrbite, da je venomer dovolj poln.

Kaj lahko storimo, da se težavi izognemo?

Občasno odpeljite svoj avtomobil k serviserju, ki bo s posebnim aparatom preveril, koliko življenja ima le ta še v sebi. S tem boste dobili podatek o napetosti akumulatorja, še pomembnejši pa je podatek o moči, torej o tem, kako močan je zagonski tok. Četudi je napetost akumulatorja 12 V, avtomobil morda ne bo vžgal zaradi prenizke moči.

 

Tlak v pnevmatikah

Potreben tlak v pnevmatikah je tovarniško določen in velja ga upoštevati. »Če so pnevmatike preslabo napumpane, jih pobira na zunanjih robovih. Če so napumpane preveč, se obrablja sredinski del profila, avtomobil pa je na cesti občutno manj stabilen,« opozarja Boštjan Torč. Tlak in obraba sta odvisna tudi od načina vožnje in cestišča, bodisi gre za precej ovinkaste, ali v večji meri ravne poti. Sogovornik tako svetuje, da skrbite za tlak, skladen s tovarniškimi navodili, običajno pa lahko že ob podrobnejšem pogledu na avtomobil opazimo odstopanja.

Kaj lahko storimo, da se težavi izognemo?

Vsa novejša vozila imajo vgrajen nadzor nad tlakom v pnevmatikah. »Pogosto lahko že vizualno določimo, če je katera izmed gum nižje kot ostale. Praviloma bi moral tlak meriti vsak mesec, a ne vč, če je to resnično potrebno. Če so pnevmatike pravilno montirale in jih med vožnjo nisi kje poškodoval, lahko nadzor opravljaš redkeje. Novejša vozila imajo nadzor vgrajen in pri 0,2 bara vas avtomobil opozori o odstopanjih,« pove strokovnjak.

Obraba tekalne površine

Pozimi se tekalna površina praviloma manj obrabi, saj se naša vožnja v zimskih mesecih upočasni, tudi temperature so nižje. To je tudi bistvo dveh vrst pnevmatik – poletnih in zimskih. Guma zimskih vsebuje večji odstotek silice, da tudi v hladnem vremenu ne izgubi oprijema. Zato je pomembno, da so vaše zimske pnevmatike v dobrem stanju, z dobrim profilom in ne preveč stare.

Starejša pnevmatika bo imela v poletnem času še vedno dober oprijem, pozimi je riziko večji. Številni tudi v poletnih mesecih vozijo z zimskimi pnevmatikami, sploh če tudi že sicer letno naredijo manjše število kilometrov. »Pri tem velja vedeti, daj e vožnja z zimskimi pnevmatikami poleti slabša, poleg tega zimska guma v primeru nalivov slabše odvaja vodo izpod kolesa. Pnevmatike, četudi ne letno ne napravite veliko kilometrov, je potrebno menjati vsaj na 5 ali 6 let,« svetuje serviser in avtomehanik.

Kaj lahko storimo, da se težavi izognemo?

Bodite pozorni na obrabo pnevmatike. Globina profila (žlebov) na celotni tekalni površini tako letnih kot zimskih pnevmatik mora biti najmanj 3 milimetre, kar enostavno preverite s kovancem za en evro, saj je njegov zlati rob širok prav toliko, še bolje je, če je globina nekaj več kot 3,0 mm. 

 

Izključena klimatska naprava

Mislite, da je klima primerna le za poletni čas. Niti najmanj. Najbolje je, da jo vključite tudi pozimi, saj boste s tem preprečili razvoj plesni in bakterij v klimatskem sistemu. Suhi zrak, ki prihaja iz klime, je varnostno nadzorovan. V primeru, da je zrak v kabini vse bolj suh, se zmanjša moč delovanja klimatskega sistema. »Dejstvo je, da imajo novejši avtomobili bistveno manj vlage, pa ne zato, ker bi bili toliko boljši, ampak predvsem na račun dobro usposobljenih sistemov,« razlaga Boštjan.

Za konec še…

Prisotnost vlage v zraku lahko prispeva k pojavu težav z elektroniko. »Te seveda niso nujno vezane le na letni čas,« pri tem poudarja serviser, ki ob tem svari tudi na primerno opremo za zimo, ki bi jo vsak voznik moral imeti v avtomobilu. Od sprejev za odtajevanje stekla do rokavic za strganje ledu in metlice, s katero očistiš avtomobil snega. »Gre predvsem za varnost. Če je zaradi slabo očiščenega stekla poslabšana vidljivost, to zagotovo ne pripomore, ne k vaši, ne k varnosti drugih na cesti,« polaga na srce Boštjan Torč.