Predstavljamo: Volvo CMA in T5: Prestiž v nižjem razredu

Pri Volvu obljubljajo, da bodo modeli serije 40 ponujali vsaj toliko varnosti in asistenčnih sistemov, kot jih zdaj večja XC90 in S oziroma V 90. Vključno s hibridnim pogonom.

Predstavljamo: Volvo CMA in T5: Prestiž v nižjem razredu (foto: Volvo) Volvo
21. 6. 2016

Zadnjega tudi zato, ker si želijo do leta 2025 prodati vsaj milijon elektrificiranih avtomobilov. To pa pomeni, da bodo morali krepko zavihati rokave in kupce prepričati o pogonu prihodnosti.

A glede na videno jim to ne bo povzročalo večjih težav. Novi T5 Twin Engine je manjši, prednjemu pogonu oziroma kompaktni modularni platformi CMA (Compact Modular Architecture) namenjeni manjši brat večjega in zmogljivejšega priključno-hibridnega motorja T8. Za T5 obljubljajo odlične vozne lastnosti, majhno porabo goriva in še manjše izpuste škodljivih snovi. Sistemske moči bo za okoli 250 'konjev' (180 bencinskih in 75 električnih), moč pa se na kolesa prenaša prek sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika. Nova platforma je bila razvita prav za majhne avtomobile, zaradi prilagodljivosti pa bo oblikovalcem dopuščala številne možnosti. Tako so za začetek na njej zgradili dve zanimivi študiji, poimenovani 40.1 in 40.2, o obeh pa smo že pisali v prejšnji številki Avto Magazina.

Njuna oblika razkriva, s katerimi (novimi) razredi se pri Volvu spogledujejo. Želijo si predstavnika v razredu majhnih križancev, druga možnost pa je petvratna limuzina, ki jo različni trgi različno dobro sprejemajo. A po videnem bi avto lahko prepričal že z obliko, če dodamo še praktičnost petih vrat, Volvovo pregovorno nadpovprečno varnost in nove motorje, pa je hitro jasno, da bi bil takšen avto lahko zelo uspešen. Pri tem je seveda treba upoštevati še to, da bodo na platformi nastajali globalni premijski avtomobili – torej avtomobili, ki se bodo enaki prodajali po vsem svetu. In to že konec prihodnjega leta.

Ob priključno-hibridnem pogonu pa se Švedi že odkrito spogledujejo tudi s povsem električno različico, ki naj bi s proizvodnih trakov pripeljala predvidoma leta 2019. Vendar to najverjetneje ne bo nova serija 40 (čeprav je nova platforma CMA primerna tudi za tak pogon), temveč večji model, verjetno serija 90, ki je zgrajena na ravno tako novi, a večji platformi SPA (Scalable Product Architecture). Na slednji bo nastala tudi nova serija 60, kar seveda pomeni, da bo prav tako primerna za priključno-hibridno in povsem električno različico.

Pri Volvu pravijo, da je njihov pomembnejši cilj tudi dovolj velik električni doseg: približno 350 kilometrov. To bi pomenilo, da bi bil avto povsem uporaben za vsakdanjo rabo. In če predvidevamo, da se bo v nekaj letih število hitrih polnilnic (postavljenih tudi na avtocestnih bencinskih črpalkah) drastično povečalo, se lahko s trditvijo o vsakodnevni uporabnosti povsem strinjamo.

Besedilo: Sebastjan Plevnjak Foto: tovarna

Intervju: Caroline Kjellin, vodja razvoja motorjev

Zakaj trivaljni bencinski motor?

Izkazal se je za zelo učinkovitega in zmogljivega, hkrati pa v ozračje izpušča zelo malo škodljivih snovi. V povezavi z elektromotorjem in dvosklopčnim menjalnikom ponuja prijetne vožnje z osemvaljnikom, hkrati pa je celoten sklop zelo učinkovit in do okolja prijazen.

Povezavo elektromotorja in dvosklopčnega menjalnika ste precej poenostavili?

Da. Elektromotor je zobniško povezan z eno od obeh vhodnih gredi menjalnika, za obema sklopkama, prek katerih se povezuje bencinski motor. To nam je omogočilo, da uporabljamo le dve sklopki, hkrati pa lahko vseeno zagotovimo, da se avto lahko vozi ali samo na električni ali pa na kombiniran, hibridni pogon. Ob tem lahko oba motorja uporabljata različni prestavi, poleg tega pa lahko elektromotor seveda deluje tudi kot generator – tudi ko avto poganja bencinski motor.

Kje pa so baterije?

Te so nameščene enako kot pri večjih modelih s priključno-hibridnim pogonskim sklopom T8, torej v dnu avtomobila. S tako namestitvijo smo poskrbeli za največjo možno varnost pa tudi optimalno razporeditev mase avtomobila. S tako namestitvijo baterij hkrati ne prizadenemo prostornosti v potniški kabini.

Kaj pa električni doseg?

Litij-ionska baterija ima kapaciteto 9,7 kilovatne ure, kar bo zadostovalo za to, da samo na elektriko prevozimo do 50 kilometrov po standardu NEDC.

Je prihodnost Volvovih hibridov povezana zgolj z bencinskimi motorji?

Čeprav smo v preteklosti že ponujali dizelski hibrid, smo trenutno osredotočeni le na bencinske hibride, trivaljne in štirivaljne. A to ne pomeni, da se ne bi vrnili na dizelske, če bi se to izkazalo za učinkovitejšo rešitev.

Volvo trenutno ponuja priključni hibrid in za 2019 napoveduje povsem električni pogon. Kaj pa klasični hibrid?

Ne, o slednjem ne razmišljamo. Tudi naš načrt, da do leta 2025 prodamo vsaj milijon električnih oziroma hibridnih avtomobilov, ne predvideva klasičnega hibridnega pogona, le priključne hibride in popolnoma električne avtomobile.

Zakaj ne tudi navadni hibrid?

Ker menimo, da je trenutno prava rešitev priključni hibrid. Baterije je mogoče brez težav polniti na domačem električnem omrežju, hkrati je že močno razvita mreža električnih polnilnic, ki jo lahko uporabljajo tisti uporabniki, ki nimajo možnosti baterij polniti na domačem omrežju. Po drugi strani pa je za daljše poti še vedno na voljo tudi bencinski motor, tako da voznik priključno-hibridnega avtomobila ni na slabšem kot voznik avtomobila s klasičnim bencinskim ali dizelskim motorjem. Na boljšem pa je seveda narava, saj je v ozračje izpuščenih precej manj škodljivih snovi.