Pri Toyoti so prepričani, da bodo vozniki zaradi hitrega prehoda na električna vozila dlje vztrajali pri bencinskih vozilih.
Mnenja o elektrifikaciji prometa so deljena, a očitno si niti avtomobilski svet pri tem ni enoten.
Zdi se, da želi svet z vesoljsko hitrostjo v naslednjih letih pospešiti elektrifikacijo voznega parka, a pri Toyoti opozarjajo, da bi lahko bil učinek ravno nasproten.
Pred vrhom G7 na Japonskem je namreč o tem spregovoril tudi glavni raziskovalec pri Toyoti Gill Pratt, ki je prepričan, da svet ne bi smel hiteti s prehodom na električna vozila.
To bi imelo obraten učinek, potrošniki pa bodo zaradi tega raje obdržali svoje požrešne bencinarje, kot da bi prešli na električna vozila.
Pratt, glavni znanstvenik in izvršni direktor Toyotinega raziskovalnega inštituta, je pozval k daljši uporabi hibridnih motorjev in k raziskovanju drugih alternativ.
To stališče je v popolnem nasprotju s številnimi proizvajalci avtomobilov, ki si intenzivno prizadevajo za popolno elektrifikacijo svojih modelov.
Toyota je namesto tega ubrala bolj previden pristop in razširila lovke na več ogljično nevtralnih alternativ – tudi na vodik in hibride.
Toyota velja za enega od pionirjev hibridnih vozil, medtem ko pri električnih vozilih zaostajajo za konkurenco.
Pratt je izrazil zaskrbljenost, češ da današnji svet še ni pripravljen na popolno elektrifikacijo. Po njegovih besedah bo prehod na popolnoma električna vozila trajal dlje od pričakovanj.
Glavna razloga za to sta pomanjkanje baterijskih materialov in polnilne infrastrukture.
Eden najpomembnejših vidikov pri elektrifikaciji je namreč izgradnja učinkovitega omrežja za polnjenje električnih vozil. Vendar je to zaradi stalnega pomanjkanja litija zelo zahtevno in drago.
»Sčasoma se bodo omejitve, kar se virov tiče, končale, vendar še vrsto let ne bomo imeli dovolj baterijskega materiala in obnovljivih virov za polnjenje izključno električnih vozil,« je pomisleke izrazil Pratt in dodal, da bodo za tovrsten proces potrebna desetletja.
Pomanjkanje materialov in polnilna infrastruktura sta tudi povod za še eno problematiko električnih vozil – njihovo ceno.
»Električna vozila so bolj všeč tistim, ki si jih lahko privoščijo,« je prepričan Pratt, ki je ob tem izpostavil dejstvo, da električna vozila pogosto stanejo med 20 in 30 odstotkov več od vozil z notranjim zgorevanjem.
Tako so privlačna lahko le za tiste, ki si jih lahko privoščijo.
Po Prattovih besedah enoodstotno zvišanje cene običajno povzroči zmanjšanje povpraševanja za 1,2 do 1,5 odstotka.
Ob pomanjkanju primerne infrastrukture in visokih stroškov električnih vozil bi lahko nadaljnje spodbujanje držav k elektrifikaciji povzročilo ravno obraten učinek.
Ljudi bi namreč prisililo, da se oklepajo svojih starih vozil, dokler je to mogoče. Zato pri Toyoti zagovarjajo postopen prehod na električna vozila. Pri tem je Pratt podal zanimivo primerjavo.
Sprejemanje električnih vozil je namreč primerjal kar z rezanci ramen. Ti so postali priljubljeni po 2. svetovni vojni, ne le zaradi svojega okusa, temveč tudi zato, ker so pomenili učinkovito in ugodno opcijo prehranjevanja.
Ob koncu 2. svetovne vojne je japonska prehrana zaradi pomanjkanja mesa počasi prešla na pšenično hrano, kot je ramen.
Pratt je primerjal skledo dragega mesa z električnim vozilom, skledo poceni ramena pa s klasičnimi avtomobili (z motorji na notranje zgorevanje).
Z drugimi besedami namesto agresivnega uvajanja pogosto dragih električnih vozil je po njegovem mnenju bolj primerno prodreti na trg z vse večjim številom hibridov. Ko bo trg poln blagih, polnih ali priključnih hibridov, bo čas, da začnemo na tržišče vnašati tudi popolnoma električna vozila.
Ta prehod omogoča čas za izgradnjo infrastrukture in reševanje težav z viri in tehnologijo.
Zato Toyota meni, da je treba popolno elektrifikacijo izvesti hitro, pri tem pa ne prehitevati. Tehnologija je v primerjavi z motorji z notranjim zgorevanjem še mlada.
Preberite še: Italijani niso pojedli zarečenega kruha
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja