Ni revolucija, a je zanimivo: največjo priljubljenost je znova prevzel razred manjših družinskih avtomobilov, potem ko je v prvem lanskem polletju prvenstvo pripadlo avtom nižjega srednjega razreda. Ali povedano drugače – znova je več avtov, kot so Clio, kot tistih, ki so iz Golfovega razreda.
A obojim se zelo hitro obeta nov resen tekmec – majhni križanci. Ti so v zgolj enem letu s prirastkom več kot dva tisoč primerkov dosegli več kot 50-odstotni prirastek. Res so zdaj sicer v še majhnem zaostanku za srednje velikimi križanci, a ni dvoma, da bo njihovo število do konca leta prehitelo slednje. Jasno je torej, da se okus kupcev neverjetno hitro spreminja, kar je nekaj, o čemer pri nekaterih bolj konservativnih znamkah še pred letom ali dvema sploh niso mogli pričakovati. To pa se jim zdaj maščuje, saj v tekmi za kupci zaostajajo.
Zaradi porasta križancev sta se ob nižjem srednjem poslabšala še dva razreda – višji srednji (torej Passat, Insignia in podobni) ter majhni enoprostorci. Za slednje niti ni tako čudno, saj jih močnejše znamke s slovenskega trga pospešeno nadomeščajo s križanci in gre kar za nekakšno 'naravno' odmiranje.
Kako nepomembne so kategorije 'dragih' avtomobilov v celotni statistiki (oziroma kako varčujejo in racionalno kupujejo slovenski kupci), pa lahko vidimo na primeru razredov z najnižjo prodajo. Večjih avtov, prestižnih terencev, športnih, večjih terencev in prestižnih avtomobilov ni niti za dva odstotka trga …
Večje presenečenje glede porasta števila prodaje lahko opazimo tudi pri najmanjšem razredu, a tu sta statistiko spremenila predvsem oba Fiata, 500 in Panda, ki sta znova postala hit pri sosedih onstran meje, katerekoli pač.
Vir podatkov Jato/Sekcija Vozila TZS
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del