Obstajajo ljudje, ki ne dajo prav dosti na zvok v avtomobilu. Misliti mi je dal pogovor s sodelavcem, ki je dejal, da čas v avtu na poti domov izkoristi za tišino in mir. Po drugi strani pa obstajamo ljudje, ki nam je kakovost zvoka v avtu med najpomembnejšimi stvarmi.
Razpon zvočnih sistemov, ki si jih lahko v tem času omislite v avtu, je izjemno širok. Odvisen je predvsem od avtomobilskega razreda in od znamke. Jasno je, da premijske znamke uporabljajo premijske zvočne sisteme, a tudi pri teh lahko kakovost in to, kar ponujajo, precej niha.
Dejstvo je, da laično uho vsega, kar so sposobni predvajati sodobni zvočni sistemi, niti ne bo zaznalo, vendar pa so razlike, tudi za neveščega poslušalca, lahko precejšnje. V zadnjem času se že uveljavlja tudi t. i. 4D prostorski zvok, a več o tem v nadaljevanju.
Kakšna je ponudba?
Premijske znamke očitno ne marajo sprememb. Velika nemška trojka je s svojimi dobavitelji najkakovostnejših zvočnih sistemov povezana že dolgo. Audi prisega na Bang & Olufsen, Mercedes-Benz na Burmester, BMW pa na Bowers & Wilkins. Vsak sistem posebej je odličen, odločajo pa malenkosti in oseben okus uporabnika.
Bolj pestro je razred ali dva nižje, kjer je pestra tudi ponudba. Nekako prednjači Harman Kardon, katerega nabor avtomobilskih partnerjev je zelo širok, a hkrati še širši, kot bi si lahko predstavljali. Zakaj? Krovno podjetje Harman namreč pod svojo streho združuje naslednje proizvajalce avtomobilskih zvočnih sistemov: AKG, Harman Kardon, Infinity, JBL, Lexicon, Mark Levinson, Revel ter že omenjena Bang & Olufsen in Bowers & Wilkins. Tu pa se zgodba še ne konča. Skupino Harman je namreč leta 2017 prevzel Samsung, Harman pa znotraj matične družbe deluje kot samostojno podjetje.
<p>Mark Levinson se je z Lexusom menda povezal zato, ker so avtomobili japonskega proizvajalca edini dovolj tihi, da zvočni sistem res pride do izraza.</p>
Kaj to pomeni v praksi? Predvsem deljenje tehnologije med posameznimi znamkami, kar prinaša predvsem nižje stroške za vse v tem krogu in ne nazadnje tudi za končnega kupca. Cena boljših zvočnih sistemov (ne tistih najbolj vrhunskih) je namreč v zadnjih letih postala precej dostopnejša. Kljub temu pa je še vedno kar nekaj proizvajalcev – govorim seveda o prvi (tovarniški) vgradnji –, ki jih lahko slišite v avtomobilih in niso povezani s podjetjem Harman.
Audijev tehnološki pionir zdaj še bolj izstopa, vendar na nepričakovan način!
Tu seveda velja izpostaviti Bose, skupino Panasonic (Fender in ELS), Pioneer, Alpine, Meridian in še bi lahko našteval. Dejstvo pa je, da niti vsi skupaj trga ne obvladujejo tako dobro, kot to uspeva navezi Samsung – Harman. Ali je to dobro za trg ali ne, je težko reči, saj so nizki stroški in posledično nižja končna cena za uporabnika dobrodošli, marsikdo pa se ob tem spotika ob dejstvo, da je zaradi uporabljene skupne tehnologije zvok v avtomobilih vse bolj generičen. To sicer drži zgolj delno, saj zvok še zdaleč ni odvisen le od opreme, pač pa tudi od avtomobila. In tu je moč slišati največje razlike.
Kako se tega lotevajo najboljši?
Življenjska pot zvočnih sistemov, ki na seznamu dodatne opreme stanejo več tisoč evrov, se praviloma začne, še preden je avto dokončan. Sodobne računalniške simulacije proizvajalcem omogočajo, da že vnaprej pripravijo vse, kar je treba, da bo zvočni sistem čim skladnejši z avtomobilom in predvsem njegovo notranjo arhitekturo.
Od zvočnih procesorjev, ojačevalcev in zvočnikov do razporeditve po avtomobilu. V zadnji fazi proizvajalec zvočnega sistema od tovarne prejme vzorčen avto, v katerega potem dejansko sistem vgradijo. S tem pa se zgodba še ne konča. Nekaj je namreč računalniška simulacija, drugo pa človeško uho. Končno zvočno podobo tako posamezen zvočni sistem dobi šele po številnih preizkusih in prilagoditvah. Vse za to, da bo zvočna izkušnja v avtu na najvišji ravni.
<p>Burmester zagotavlja izjemno zvočno izkušnjo zlasti v Mercedesovih avtomobilih, poleg stuttgartske zvezde pa s svojimi izdelki opremljajo še Porschejeve avtomobile in prvega Ferrarijevega športnega terenca Purosangue.</p>
Sem pa ne spadata zgolj razporeditev zvočnikov in kakovost zvočne opreme, temveč tudi izbira drugih materialov v avtomobilu. Različni materiali namreč različno dušijo in usmerjajo zvok, tako da proizvajalci avtomobilov za tiste najdražje zvočne sisteme zelo tesno sodelujejo s proizvajalci zvočnih sistemov tudi pri izbiri notranjih materialov.
Kot sem že uvodoma omenil, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja t. i. 4D zvok, ki poleg prostorskega zvoka ponuja še »fizično« izkušnjo. To pomeni, da se v ritmu rahlo tresejo tudi sedeži. Priznam, ko sem to preizkusil, sem najprej iskal izklop te funkcije, a sem ji potem vendarle dal priložnost. Smisel je (zame) imela le v mirovanju, saj je bila med vožnjo vseeno preveč moteča. A ljudje smo si različni, in marsikdo bo v tem (ob močno poudarjenih basih, seveda) našel dodaten smisel.
4D prostorski zvok trenutno ponujata znamki Bowers & Wilkins in Burmester. Slednjega najdete v Mercedesovem razredu S. Sestavlja ga kar 31 zvočnikov, ki so nameščeni praktično povsod. Od klasičnih namestitev na armaturni plošči, v vratih ter na zadnji polici so nameščeni še v stropu ter naslonjalih za glavo. Hkrati so sedeži, kot že omenjeno, opremljeni s t. i. resonatorji, ki s tresenjem še poudarjajo nizke tone. Skupna moč sistema je kar 1750 vatov, od tega se jih 400 prenaša prav na nizkotonski zvočnik v prtljažniku. Ob naročilu razreda S boste za omenjeni sistem morali doplačati slabih osem tisočakov.
Še korak dlje so šli pri znamki Bowers & Wilkins, kjer so svoj sistem Diamond Surround vgradili v več modelov BMW. Najbolj pride do izraza v seriji 7, tako navadni kot električni, pri čemer so uporabili kar 36 zvočnikov (35 v i7) in 1950-vatni ojačevalec. Podobno kot pri Burmestru so tudi tukaj razporejeni praktično povsod. Omenjeni zvočni sistem je po mnenju strokovnjakov postavil nove standarde v industriji, saj ga vsi v en glas označujejo za najboljšega na trgu. In temu lahko samo pritrdim, saj je z njim opremljen tudi BMW i7, ki smo ga imeli na testu. In to je bil pravzaprav tudi povod za ustvarjanje tega članka.
Bang & Olufsen, ki s svojimi zvočnimi sistemi (med drugim) opremlja znamko Audi, za zdaj 4D zvoka v svoji ponudbi še nima. A glede na to, da spada pod isto streho kot Bowers & Wilkins in da so standardi v tem segmentu postali precej visoki, lahko tudi z njihove strani tovrstni sistem pričakujemo kmalu.
<p>Bowers & Wilkins Diamond Surround je v BMW-ju i7 del celostne uporabniške izkušnje.</p>
Kdo s kom?
Ob nakupu avtomobila je najbrž ena izmed zadnjih stvari, ki kaj šteje, katero znamko ozvočenja boste poslušali med vožnjo. Nisem še slišal za človeka, ki bi avto izbiral po tem. Pa vendar. Tudi dostopnejši avtomobili imajo namreč na voljo izboljšane zvočne sisteme. Pa so res toliko boljši od standardnih? Pri Škodi si lahko za doplačilo omislite zvočni sistem znamke Canton.
Razlike med tem in serijskim ozvočenjem, ki je recimo pri modelu Superb že v osnovi zelo dobro, praktično ni, zato se dodatnih 500 evrov za to ne zdi smiselnih. Malce drugačna zgodba je pri Volkswagnu, kjer je danski Dynaudio opravil zelo dobro delo, in je praviloma (odvisno od modela avtomobila) takšen nakup precej bolj smiseln kot pri čeških bratrancih, a vseeno revolucije v zvoku ne morete pričakovati, saj je cenovno tudi ta postavljen na dobrih 500 evrov.
Francoski proizvajalci praviloma prisegajo na domačega proizvajalca Focal, ki v avdiofilskem svetu velja za priznano znamko. Tako Focalova ozvočenja najdete pri znamkah Alpine, Peugeot in DS, Renault, ki je bil dolga leta povezan s Focalom, pa je presedlal na Bose. Hyundai prisega na Krell, Kia pa na Harman Kardon. To je le nekaj primerov, so si pa vsi med seboj v osnovi podobni – ugodna cena in le majhen dvig kakovosti. Najboljši nasvet je – če vam je to seveda pomembno – da v salonu sedete v avto z doplačilnim sistemom in brez njega ter se prepričate, če ga potrebujete ali ne.
Spoznajte Mercedesovo prestižno limuzino, oblikovano pod vodstvom slovenskega mojstra Roberta Lešnika
<p>Dynaudio je danski proizvajalec, ki je s Volkswagnom uspešno povezan že nekaj let.</p>
Ali se obrestuje?
Vse je odvisno od uporabnika in njegove »občutljivosti« na zvok. Dejstvo je, da pri najdražjih ozvočenjih ne boste kaj dosti zgrešili, le denarnico vam bo precej osušilo (nekje od 3000 evrov naprej). Pri doplačilnih zvočnih sistemih nižjega cenovnega ranga pa je to lahko dvorezen meč, saj se kaj lahko zgodi, da bistvene razlike med serijskim in tistim s seznama dodatne opreme ni, zanj pa boste plačali 500 evrov ali več, ki bi jih lahko porabili drugje.
Veliko vlogo igra tudi vir zvoka. Če ste primarno poslušalec radia, potem vložek v dodatne zvočne sisteme odsvetujem, saj je na žalost zvok slovenskih radijskih postaj preveč zgoščen, da bi kakovost ozvočenja igrala ključno vlogo. Podobno je pri raznih pretočnih vsebinah, z izjemo tistih, ki ponujajo zvok brez kompresije, ki omogoča zvočnemu sistemu, da izkoristi svojo celotno širino. Odločitev pa je na koncu tako ali tako vedno pogojena z osebnimi željami in finančnimi zmožnostmi.
BMW i7 in Bowers & Wilkins Diamond Surround
Bowers & Wilkins je v sodelovanju z BMW postavil nove standarde zvočne kulise v avtomobilih. Hvalnice na račun njihovega sistema Diamond Surround so bile tako izrazite, da sem ga enostavno moral preizkusiti tudi v praksi. In ni razočaral. 35 zvočnikov in skoraj 2000 vatov moči je vrhunska osnova, ki so jo pri B&W še nadgradili.
Izjemna čistost zvoka in poudarek na srednjih tonih dajeta prednost vokalu, ki je jasen in čist. Igranje z nastavitvami lahko zvok do potankosti prilagodi željam uporabnika. Na voljo so štiri osnovne nastavitve, ki nas popeljejo v studio, na koncert, na sam oder ali pa se osredotočijo zgolj na potnike zadaj.
Vibriranje sedežev v ritmu basov pa je stvar, na katero se je treba navaditi, a bo to očitno postalo standard prihodnosti. V kombinaciji z ogromnim zaslonom je bistvo vsega na zadnjih sedežih, kjer si lahko potnika pričarata pravo kinematografsko izkušnjo. Za vse hvalnice omenjenega sistema bi potrebovali poseben članek, tako da velja ob tem dodati le še: kdor si lahko privošči, naj si. Ne bo mu žal!
BMW Serije 7 je novo merilo avtomobilskega prestiža in ekscesov – poglejte si tehnološke igračke, s katerimi navdušuje
Kaj pa prihodnost?
Omenjena sistema s 4D prostorskim zvokom bosta zagotovo počasi postala standard. V avtomobile že prihaja tudi Dolby Atmos, tehnologija dinamične obdelave zvoka, ki se prilagaja posameznemu prostoru. Gre za nekakšen 3D zvok, ki se najbolje izrazi pri akcijskih filmih, vse bolj pa se uveljavlja tudi v glasbi in poslušalcu nudi izjemno prostorsko izkušnjo.
Jasno je, da mora biti s tehnologijo skladen tudi vir glasbe, zato bo v prihodnosti poudarek tudi na tem. Dolby Atmos je trenutno na voljo v nekaterih modelih znamke Mercedes-Benz (zlasti v Maybachih, razredu S in premijskih električnih avtomobilih) ter pri znamkah Lucid Air in Nio. Tehnologijo Dolby Atmos sta v svojih avtomobilih napovedala tudi Lotus (Eletre) in Volvo (EX90).
Preberite še: Včasih je vredno prehoditi kakšen meter več, da se vam slučajno ne zgodi tole!
BONUS VIDEO: Žiga Jelar: "zakaj je meni sploh tega treba, mar bi šel v nek šport, kjer bi dirkal z avtomobili."
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del