Bili so dobro razpoloženi, a ne sproščeni. Relija Dakar je konec, ko prevoziš ciljno črto in nič prej. Kar sem je zgodilo Nasserju, se lahko zgodi komurkoli in to 100 metrov pred ciljem. Ekipa Peugeot-Total ostaja v vsakem trenutku profesionalna, rahlo zadržana in "down-to-earth" (razen na progi, ko dirkalnik večino časa leti).
"Ko smo iskali ekipo, nismo izbirali med največjimi zvezdniki, kot so se razpisali mediji. Iskali smo najboljše dirkače, preprosto. V pesku ni nihče tako izkušen kot Peterhansel, nihče ni tako hiter kot Loeb, nihče tako vzdržljiv kot Despres," je povedal šef ekipe Bruno Famin. "Na tej točki nisem ne srečen, ne nesrečen, niti malo čustven, zato pa zelo skoncentriran. Ja, vodimo, kar je dobro, vendar je pred nami težja polovica Dakarja. Glede na to, kako se odvija letošnji Dakar, pa je mogoče še vse. Tu se drama dogaja vsak dan."
Bil je dan počitka na reliju Dakar, na območju vojaške šole v La Pazu. Tabor je organizator namenoma postavil na najnižji točki mesta, na dobrih 3.000 metrih, da bi nekoliko prihranil na kisikovih bombicah. Šala, a center mesta stoji na konkretnih 3.700 metrih, kar je povsem dovolj, da ti raznese vrečko čipsa ali da ti iz tube naenkrat špricne vsa vsebina. Ja, drugo polovico Dakarja bom preživela brez mejkapa, ker mi je BB kremico že prvi dan v La Pazu razneslo po ogledalu v umivalnici.
Tako je, bili smo rahlo napeti kot vrečke čipsa, sploh Stephane, najuspešnejši tekmovalec na reliju Dakar vseh časov ali kar Mr. Dakar, ki ima lepe možnosti, da si privozi kipec številka 13. "To res ni moja najljubša številka," reče. "A če me bo letos že doletela, jo bom sprejel. Nisem zelo vraževeren in zato tudi nimam nobenega razloga, da bi pohodil bremzo. Dakar začnem vedno z istim ciljem: zmago, in tudi letos ni nič drugače. Nič manj si ne želim na stopničke, kot sem si v davnih osemdesetih v Afriki." Obraz se mu razsvetli, ko omeni Afriko. "Ja, seveda me prevzame nostalgija, ko se spomnim Afrike. Rad imam veliko puščavo, kot je Sahara, tam je bil drugačen spirit, tudi v taboru. A ker stari Dakar ni več mogoč, uživamo na tem. Škoda edino, da ne dirkamo več v Čilu - Atakama je fantastična."
In kako bi se v Sahari obnesel novi dirkalnik? "Mislim, da je ta dirkalnik kot ustvarjen za puščavo, saj je praktično neuničljiv." Stephane, za prijatelje in nevzgojene novinarke Peter, ki je svojo športno kariero začel na rolki, na vprašanje, kaj je letos najtežje, izstreli kot iz topa: "Navigacija! Pa ne, da ne bi bili vajeni zahtevne navigacije, le občutek imam, da je road book letos delal nekdo drug, ki ima malo drugačen sistem." Pa njegova najljubša podlaga? "Pesek, seveda. Nič nimam proti, če se spremeni v blato, je zabavno. Le skal ne maram, ker si z gumo hitro na tleh."
Z Nasserjevim odstopom je ekipa Peugeot-Total izgubila neusmiljenega in očarljivega rivala. "Verjetno ne pretiravam, če rečem, da smo v boju za zmago ostali le še štirje. Tudi Nani Roma lahko še vedno poseže po najvišji stopnički," oceni Peter, čeprav se spričo Loebovega šprinta to zdi skoraj nemogoče. On ali Peterhansel, zadnjo besedo pa bo seveda rekel dirkalnik.
"Težko bi rekel, da mi je letos kaj lažje," na vprašanje, kako se počuti zdaj, ko ni več rookie, odgovori Sebastien Loeb. "Navigacija je letos res težka. Konkurenca je velika, predvsem v lastnem timu. Se pa z Danielom odlično boriva, zato sem zadovoljen." In kako se v dakarskem dirkalniku počuti dirkač, ki je vozil že vse, kar je hitrega in ekskluzivnega? "Peugeot DKR 3008 ni navaden avto, nekaj posebnega je. Ni tako agilen kot verzija 2008 DKR, ima pa povsem neverjetno vzmetenje. Kar težko verjamem, da gre avto res lahko povsod."
Najbolj skrit as v rokavu ekipe, ki si je na četri etapi San Salvador de Jujuy - Tupiza privozil svojo prvo dakarsko zmago, pa je Cyril Despres. "Nisem pričakoval, da se bo to zgodilo tako hitro," pove dirkač, ki ima za pasom pet dakarskih zmag na motociklu, dve zmagi na Erzbergrodeu, tri na Romaniacsih, lansko leto pa je zmagal tudi na najboljšem približku Dakarja in sicer na 10.000 kilometrov dolgi dirki Silk Way Rally. Ni skrivnost, da so Romaniacsi težji od Dakarja ali vsaj tako pravijo tisti, ki so izkusili oboje, na primer romunski dirkač Manuel Gyenes. Tako je, v prihodnosti je enako kot na Peterhansla in na Loeba treba računati na Despresa, ki je kot diesel. Malo počasneje se ogreje, nato pa je nepremagljiv. "Borili se bomo do zadnjega metra," z rahlim nasmeškom zaključi Cyril Despres.
Tekst: Tina Torelli
Fotografije: Marcello Maragni in Favien Duhamel/Red Bull Content Pool
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del