Šolski prevozi: Komu in zakaj so namenjeni; kaj pravi zakonodaja?

September je mesec, ko se ob začetku pouka v novem šolskem letu ponovno zaženejo šolski prevozi, se pravi prevozi učencev s posebnim načinom organiziranega prevoza. Kaj jih zaznamuje in kako potekajo?

Šolski prevozi: Komu in zakaj so namenjeni; kaj pravi zakonodaja? (foto: Profimedia) Profimedia
28. 10. 2021

Šolski prevozi so specifična oblika prevoza z avtobusi ali kombiji predvsem na območjih, koder ne poteka javni promet oziroma ta ni organiziran. V mestih in urbanih središčih učenci praviloma uporabljajo javna prevozna sredstva in mestni potniški promet, zato tam javni zavodi (šole) dodatnih šolskih prevozov ne organizirajo.

Slovenija je geografsko razgibana, topografija Prekmurja se razlikuje od Goriških brd, obenem so zunaj mestnih središč šolski okoliši posameznih šol zelo razvejeni in razpršeni, javnega prevoza pa tam ni, zato je organizacija in izvedba različna od občine do občine, celo od šole do šole. Država na zakonodajnem, lokalne skupnosti pa na izvedbenem nivoju omogočajo takšen brezplačen prevoz učencev v šolo (in iz nje), ki pa morajo izpolnjevati določene pogoje.

Zakonske osnove

Organizacijo in način šolskih prevozov določajo nekateri členi različnih zakonov. Omeniti velja 56. člen Zakona o osnovi šoli, 81. in 82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 87. in 90. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter 21., 21a, 29. in 65. člen Zakona o lokalni samoupravi.

Na njihovi podlagi imajo lokalne skupnosti, občine, sprejete pravilnike, ki natančneje določajo način, organizacijo in izvedbo šolskih prevozov. Ti se organizirajo v sodelovanju med posameznimi osnovnimi šolami, lokalnimi skupnostmi, lokalnimi sveti za preventivo v cestnem prometu in izvajalci šolskih prevozov. Plačnik in naročnik šolskih prevozov je lokalna skupnost, ki izvajalca izbere na javnem razpisu za določeno časovno obdobje.

Zakonodaja je pri tem zelo stroga in natančna: šolske prevoze z avtobusi, kombiniranimi vozili ali drugimi prevoznimi sredstvi lahko izvajajo pravne oziroma fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje prevoza potnikov v cestnem prometu v skladu z zakonom in podzakonskimi akti, ki urejajo cestni promet in prevoz skupin otrok.

Tudi potniški kombiji so uporabni, in sicer predvsem tam, kjer je potnikov manj.

Upravičenec do brezplačnega organiziranega šolskega prevoza je učenec s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ki izpolnjuje določene pogoje, med katerimi je najpomembnejši, da je njegovo prebivališče od matične osnovne šole oddaljeno več kot štiri kilometre. Ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole imajo pravico do brezplačnega prevoza učenci prvega razreda osnovne šole (ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole, če imajo na poti v šolo in domov spremstvo, kot ga določa Zakon o pravilih cestnega prometa), učenci ostalih razredov osnovne šole pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je na poti v šolo ogrožena njihova varnost, in otroci s posebnimi potrebami, če je tako določeno z odločbo o usmeritvi.

Na terenu

Vsi omenjeni deležniki se uskladijo glede voznega reda, relacij, načina in vrste prevoza (velikost vozila in njihovo število) glede na urnik šole ter velikosti skupin učencev, ki v šolo prihajajo na določeni relaciji. To zahteva dobro logistiko in veliko usklajevanja, še posebno, če isti prevoznik opravlja šolske prevoze na več šolah. Takrat je potrebno tudi usklajevanje med posameznimi šolami, logistika pa je še bolj zapletena. Ta je zahtevna tudi, kadar učenec zaradi specifičnih razmer na terenu kombinira javni potniški promet s šolskimi prevozi.

Prevozi imajo dve konici: jutranjo, ko učenci prihajajo v šolo, in popoldansko, ko iz nje odhajajo. Prevozniki v posamezni špici lahko opravijo tudi več voženj na isti relaciji, kar je odvisno od števila učencev, velikosti prevoznega sredstva in urnika učenca. V vmesnem obdobju voženj ne izvajajo. Da bi bilo načrtovanje lažje in časovna okna bolj odprta, imajo na šolah organizirana varstva za skupine učencev vozačev, ki v šoli pod nadzorom učiteljev popoldne organizirano počakajo na svojo vožnjo. K temu je treba dodati še čas za kosilo, saj večina učencev v zadnjem obdobju v šoli tudi kosi.

Izkušnje kažejo, da prevozniki bolj ali manj vestno skrbijo za točnost in korektnost izvedenih prevozov. Večinoma je njihov vozni park mlajši in vzdrževan, s čimer zagotavljajo tudi višjo stopnjo varnosti. Največkrat so to večji kombiji ali manjši avtobusi do 20 sedežev; prevoznik jih ponudi glede na število učencev na posamezni liniji, prilagaja jih tudi stanju na terenu (okretnost, možnost manevriranja na ozkih, zavitih, strmih lokalnih cestah).

Manjših ponudnikov je v Sloveniji vse manj oziroma za prevoze kandidirajo večja podjetja/korporacije, ki določene linije nato oddajo posameznim podizvajalcem. Izvajanje šolskih prevozov med šolskim letom nadzoruje policija, vsekakor pa so 'nadzorniki' že starši otrok in vodstva šol; medtem ko policija skrbi za usklajenost z zakonodajo in tehnično usklajenost vozil, se starši in šolniki največkrat ubadajo s spoštovanjem voznega reda ali odnosom voznika do učencev.

V času korone se prevozniki ob tem ukvarjajo še z dilemami zagotavljanja vseh potrebnih ukrepov za preprečevanja širjenja virusa covid-19 na avtobusih in kombijih. Poseben izziv zanje so zimske razmere, saj je čiščenje in pluženje cest odvisno od tega, kako je to v določeni občini organizirano – vedeti je treba, da gre velikokrat za ožje lokalne ceste, na katerih ni gostega prometa. Na terenu, predvsem ob manjših vaseh ali zaselkih postajališč, šolskih prevozov velikokrat ni zaradi specifičnosti (glede na to, od kod prihajajo otroci), kombiji ali avtobusi ustavljajo na določenih, relativno varnih krajih, denimo na širšem dvorišču kakšne hiše.

V zadnjih letih so lokalne skupnosti na nekaterih območjih, kjer so ceste veljale za nevarne poti, zgradile kilometre pločnikov. S tem so šolske poti postale deklarirano varne, učencem pa je tako dana možnost, da ob relativno varnem prihodu v šolo v večji meri uporabljajo trajnostne oblike prihajanja v šolo: peš ali s kolesom. Starši in šole pri tem igrajo zelo pomembno vlogo – z lastnim zgledom, strpnostjo in medsebojnim delovanjem dajejo namreč (dober ali slab) zgled najmlajšim udeležencem v prometu. Prva in najpomembnejša naloga šolskih prevozov pa je brez dvoma zagotavljanje ustrezne varnosti prevoza učencev vozačev.