Medtem ko mariborska fakulteta na tekmovanju Formula študent sodeluje že kar nekaj let, je ljubljanska pristopila k projektu šele pred kratkim. Zasluge za to ima predvsem 20 nadobudnih študentov, ki so večinoma strojniki, imajo pa v svoji ekipi tudi dva ekonomista in enega elektrotehnika.
Formulo študent poznamo, saj gre za mednarodni projekt, kjer študentje zavihajo rokave in fakultete tekmujejo med seboj, katera bo boljša. Namen je očiten: to je inženirski projekt, kjer se študentje ogromno naučijo, tako v teoriji kot tudi v praksi, posebno timskega dela, ter si z uspehom pridobijo tudi nekaj referenc. Pri nas je prisotno še tekmovanje med Ljubljano in Mariborom, češ če lahko oni, zakaj ne bi še mi.
Šalo na stran, to je resen projekt, ki od soudeleženih zahteva veliko časa in truda. Ljubljanska ekipa se je odločila, da bo njihov dirkalnik čim bolj kompaktnih mer in seveda čim lažji, zato bo ogromno stvari iz ogljikovih vlaken. Denimo monokok, volan, spojlerji ... Ker je prostora malo in so pravila stroga, so morali rešiti težavo volanskega obroča, saj po pravilih nobena točka volana ne sme kukati čez prednji lok šasije, nekaj sivih las pa jih je povzročal tudi položaj posode za gorivo, ki mora biti zaradi varnosti precej daleč od izpušnega sistema. Za prvo leto so se odločili za bencinski atmosferski motor, saj imajo z njim še največ izkušenj, v prihodnosti pa bodo najverjetneje stavili svoje karte na turbomotor ali celo kar takoj na elektromotor.
Ker gre za tekmovanje bodočih inženirjev, žirija posebno pozornost namenja posebnim, nenavadnim rešitvam. Zato so se odločili, da bo imela njihova formula četrto stopalko, ki omogoča, da z dodatnim (neodvisnim) zavornim sistemom voznik zavira razbremenjeno (notranje) kolo. Torej v levem ovinku levo zadnje, v desnem pa desno zadnje. To je kot nekakšna delna zapora diferenciala, ki ne bo le pripomogla k učinkovitejši vožnji, ampak bo prav gotovo prispevala k dodatnim točkam v razvrstitvi Design Contest.
Ker brez sponzorjev ne gre, se zahvaljujejo podjetju Unior Orodje, Mahle Letrika, Iskra Mehanizmi, Cimos, Krokar, GKN, TPV in seveda vsem sodelujočim laboratorijem na fakulteti. Več o projektu pa pozneje, ko bo formula iz študentskih glav ter računalniških simulacij oživela v živo.
Besedilo Aljoša Mrak; Foto osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del